Hillary Clinton: EU lahko desni populizem zaustavi le s strožjo migracijsko politiko. Donald Tusk o "pravih" krščanskih demokratih

Embed from Getty Images

Britanski časnik Guardian se v zadnjem času poglobljeno ukvarja z vzponom populizma v Evropi. Pri definiciji populizma se naslanja na definicijo strokovnjaka s področja političnih ved Casa Mudde.

Ta populizem razume kot idejo, da je družba razdeljena na dve antagonistični skupini, od katerih je ena dobra oziroma "čista", druga pa utelešenje korupcije oziroma zla. Populizem po njegovo ni omejen na politično barvo, populiste lahko najdemo tako na desnici, kot na levici in celo na politični sredini.

Jasno je, da populistične stranke pridobivajo na glasovih, pred letom 2000 je bil njihov delež v Evropi pod desetimi odstotki, od tedaj naprej pa neprestano raste in sedaj znaša že približno 25 odstotkov.

V sklopu raziskav o populizmu so pri časniku Guardian opravili tudi pogovore z nekdanjimi vplivnimi politiki, ki so se v času svojega mandata borili s populisti oziroma so zaradi njih izgubili volitve. To so Hillary Clinton, Tony Blair in Matteo Renzi. Pri Guardianu jih imenujejo tudi trije največji skalpi desnih populistov.

V drugem delu članka pa tudi o tem, kaj o boju proti ilegalnim migracijam in populizmu pravi evropska krščanska demokracija.

Po bitki je vsak general, pravijo, zato je zanimivo slišati, kaj imajo poraženci politične tekme povedati o svojih nasprotnikih, kako bi jih lahko zaustavili. Zlasti je bila tu neposredna Hillary Clinton, ki se ji ni potrebno ozirati na evropska pravila o politični korektnosti. V odmevnem pogovoru za Guardian je poudarila, da mora Evropa, če želi zaustaviti desne populiste, drastično omejiti priseljevanje. Evropski voditelji pa morajo dajati močnejše signale, da migranti v prihodnje ne morejo računati na tolikšno pomoč in podporo.

Hillary Clinton sicer občuduje velikodušnost nemške kanclerke Angele Merkel, toda obenem dodaja, da je takšna ponujena imigracija močno podžgala volivce in znatno prispevala k izvolitvi Donalda Trumpa in britanskemu glasovanju za zapustitev EU. Zanjo je (Brexit) primer največjega nacionalno gospodarskega samopoškodovanja v sodobni zgodovini, in se brez priseljevanja nikakor ne bi mogel zgoditi.

Clintonova poziva vse, ki nasprotujejo desnemu populizmu tako v Evropi kot v ZDA, naj ne zanemarjajo skrbi glede rase in identitete. Tony Blair pa k temu dodaja, da se kot politik preprosto morate ukvarjati z legitimnimi pritožbami volivcev in nanje odgovarjati, zato danes v Evropi ne morete kandidirati za volitve, če nimate močnega stališča o priseljevanju. Ljudje so zaradi tega zaskrbljeni in morate jim odgovoriti na te težave. Če jim ne, potem puščate odprt velik prostor, ki ga lahko zasedejo populisti.

Ilegalne migracije in populizem sprožajo dileme tudi na desnici

Ilegalne migracije in naraščajoči populizem vseh barv sproža preizpraševanje o vrednotah tudi v krščanskodemokratskih strankah. V zvezi s tem je imel odmeven govor na kongresu EPP v Helsinkih predsednik Evropskega sveta Donald Tusk.

V njem je poudaril, da je migracijska kriza sprožila krizo zaupanja med državljani EU, saj je bila ta na začetku pri soočenju s problemom popolnoma nemočna. Ljudje pa cenijo svobodo in odprtost le, dokler se počutijo varne. Tej grožnji se je kmalu pridružila še druga, ki je z njo povezana. Na glavnem političnem prizorišču so se kmalu pojavili politiki, ki so z izkoriščanjem kaosa pričeli postavljati varnost in red pred odprtost in svobodo.

Krščanska demokracija ima pred seboj tako dve nalogi. Najprej ustaviti nezakonito priseljevanje, s čimer so se na zadnjem Evropskem svetu strinjali vsi voditelji. Druga naloga pa se tiče same krščanske demokracije. Tusk poudarja, da v naši politični družini (EPP) nihče nima pravice napadati liberalne demokracije in njenih temeljev. Pri čemer pa zaščita meja, ozemlja in identitete nikakor ne pomeni napadov na temelje liberalne demokracije.

Krščanska demokracija po njegovo stoji na temeljih pravne države in neodvisnega sodstva. Na svobodnem tisku in na nevladnih organizacijah. Netoleranci do ksenofobije, homofobije, nacionalizma in antisemitizma. Svobodi in dostojanstvu posameznika. Preseganju konfliktov in delitev tako v svetu kot znotraj EU. Boju proti vzhodnemu modelu avtoritarne demokracije. Brez zagovarjanja teh vrednot bo zmaga EPP na prihodnjih evropskih volitvah brez smisla.