Hidroelektrarne na Muri: zgraditi ali reko prepustiti skrivnim ljubimcem in osamljenim ribičem?

Andreja Barat

POSLUŠAJ ČLANEK
Že precej let je vsake toliko aktualna tema hidroelektrarn na Muri. Nekateri so za, drugi so proti. Vmes so edinstveni poplavni gozdovi, panonski pupki, žabe, nekaj bobrov in veliko komarjev. Aja, pa še državljani … ki pa kot ponavadi v medijih slišimo le izrazito polarizirane strani.

A Mura danes, v kakršnemkoli smislu že, ostaja neizkoriščen potencial. Spoznajmo argumente za in proti gradnji He na Muri ter izpostavimo nekaj alternativ.

Ljudje, žabe, komarji in metulji…


Začnimo z razlogi proti, kajti dandanes je veliko bolj moderno biti proti kot biti za.

Proti so seveda ekologi in razna društva ter iniciative, združeni pod kampanjo z imenom Rešimo Muro. Njihovi glavni in najprepričljivejši argument je, da bi hidroelektrarne močno vplivale na reko in njeno okolico.

Ta pa, vključno z rastlinskim in živalskim svetom, predstavlja enega najbogatejših življenjskih prostorov v Evropi. Ob reki in v njej živi 30 vrst sesalcev, 200 vrst ptic, 15 vrst dvoživk, osem vrst plazilcev, 40 vrst rib, 50 vrst kačjih pastirjev, več kot 1000 vrst metuljev in hroščev ter več kot 600 vrst rastlin. Gradnja hidroelektrarn bi močno vplivala na kakovost Mure in poplavne gozdove na tem območju.

Drugi argument je ta, da bo pridobljena energija iz elektrarn na Muri na državni ravni zanemarljivo majhna (gre samo za ca. 2 %) in kot taka ne opravičuje niti tako velike investicije niti tako velikega posega v okolje.

Tretji argument je varčevanje: električne energije imamo trenutno več kot dovolj. Bolj smiselno bi bilo spodbujati varčevanje že pridobljene energije. Gotovo se da na državni ravni privarčevati tista 2 %. Denar, ki bi bil vložen v HE na reki Muri (do 100 milijonov), bi mnogo bolje izkoristili z vlaganjem v varčevanje (recimo zamenjavo običajnih aparatov z varčnimi).

Nezanemarljiv argument je tudi izguba potenciala neokrnjene narave za razvoj turizma.

Iz ekoloških razlogov so proti tudi Avstrijci in to ne le posamezniki, ampak na deželni ravni. Kar v bistvu zveni precej komično, saj imajo sami na Muri preko 32 elektrarn, zadnjo neposredno ob slovenski meji v Spielfeldu, načrtujejo pa tudi gradnjo novih.

Res pa je, da je večji del avstrijskih hidroelektrarn zgrajen v zgornjem oziroma srednjem toku reke, kjer ni poplavnih gozdov, okolica pa je rastlinsko in živalsko manj bogata. Ni zanemarljiva tudi razlika med padcem reke in posledično nižjim energetskim potencialom v spodnjem (slovenskem) delu.

Škoda le, da nam ekološki Avstrijci v zameno za ohranjanje okolja ne ponudijo dela svoje elektrike…

Ljudje, energija, gospodarstvo…


Za hidroelektrarne so seveda energetska podjetja, na čelu z DEM (Dravske elektrarne), ki je dobila koncesije za energetsko izrabo Mure. Za so tudi nekateri državljani, ki se jim zdi, da je njihov interes večji od interesa komarjev. Oglejmo si še njihove razloge:

Samooskrba z energijo: Elektriko vsi uporabljamo in potrebujemo. Premog je passe, jedrska energija je lahko nevarna in daje zelo nevarne odpadke, sončne celice imajo pomanjkljivosti (rabijo sonce), veter prav tako. Problem je tudi shranjevanje energije…

Povsem čiste energije ni oz. je ljudje še ne znamo pridobivati in še bolj ne shranjevati. Sploh pa ne za oskrbo celotne države. Hidroenergija je med čistejšimi. In vedno je dobro, da so viri energije razpršeni, da nismo odvisni le od enega. Pa tudi sicer se je Slovenija z vstopom v EU obvezala povečati energijo iz obnovljivih virov.

Minimalni posegi v okolje in omilitveni ukrepi: Ni ravno tako, da bodo z buldožerji zravnali celotno območje in poustvarili situacijo iz Avatarja. Uničeno bi naj bil le majhen odstotek gozda, ki bi ga v prihodnjih letih nadomestili. Na spletni strani DEM je javno na voljo več sto strani raznih študij in raziskav o morebitnem vplivu HE na okolje in ljudi na tem območju. So nasprotniki prebrali in preštudirali le te?

Povečana potreba po električni energiji: res, vse gre v smeri varčevanja z energijo - toda ne z električno. Gre za zmanjševanje porabe »umazane« energije (fosilne) in nadomeščanje s čisto (električno). Tako kurilno olje nadomeščajo toplotne črpalke, avtomobile na nafto električna vozila… (če v nekaj letih nadomestimo samo četrtino avtomobilov z električnimi, ne bo od presežka el. energije ostalo nič in bo elektrika postala nesramno draga). Potreba po električni energiji bo v prihodnosti vsekakor naraščala.

Koristi za kmetijstvo, protipoplavna varnost, investicije, gospodarske koristi, turizem…: Ob enormnih količinah vode, ki vsak dan steče skozi Pomurje, pomursko kmetijstvo skoraj vsako leto trpi sušo. Ob izgradnji He bi se istočasno lahko uredil tudi namakalni sistem, ki bi izboljšal tako kmetijstvo kot tudi kvaliteto življenja družin, ki od tega živijo. Pa tudi samooskrbo z hrano na državni ravni.

Istočasno bi se lahko povečala protipoplavna varnost v celotnem Pomurju. Ni zanemarljiva niti velika investicija v gospodarsko šibki regiji, ki bi dala delo mnogim podjetjem in ustvarila tudi nemalo kvalitetnih (elektro) delovnih mest.

Torej hidroelektrane na Muri  - da ali ne?


Kako naj to ve povprečen državljan?

Res je, da so debate in različna mnenja del demokracije, pa vendar: Kje so neodvisni, zaupanja vredni, merodajni slovenski strokovnjaki, ki bi imeli avtoriteto in se ne bi vsaka stvar preselila v medijsko vojno in črno-belo situacijo, v kateri (v tem primeru) obstajajo samo zlobni energetski lobiji ali naivni okoljevarstveniki, ki postavljajo interese žab nad interese ljudi?!

Ko postane najbolj pomembno to, kdo ima bolj prav in kdo sploh nima, je to že tista točka preloma, ko ni več važna niti reka niti ljudje, pač pa edini in najbolj vsemogočni »moj prav«.



https://www.youtube.com/watch?v=Va0bsRxoR70

 
KOMENTAR: Andreja Barat
Glasni smo, česa ne bi, ne vemo pa, kaj bi z Muro
 Gotovo lahko Slovenci energetsko preživimo tudi brez He na Muri. Toda vprašanje je, če ne hidroelektrarne, kaj pa? Mura ne namaka, njeni pritoki poplavljajo, turistično je neizkoriščena, ne daje elektrike, daje le zatočišče skrivnim ljubimcem, lokalnim ribičem in navdih pesnikom… Dejstvo in resnična škoda je, da na Muri ni niti črke t od turizma. Večina ljudi, ki obišče katere od panonskih term, Muro vidi le, ko jo prečka avtocesta. Avstrijci imajo elektrarne in turizem. Mi nimamo ničesar. Dobro sicer za panonske pupke …manj dobro za domačine in turiste. Do Mure skorajda ni dostopa, v mlinu lahko kupiš le moko, poti so neurejene, mestoma neprehodne, ponudba je majhna ali je ni. Morda bi tisti, ki se borijo proti He lahko skupaj z občinami ob Muri naredili korak naprej v zelenem turizmu in ponudil prečudovito reko v širšo uporabo in ji s tem tudi zagotovili zaščito. Kdo bo torej naredil turistično zgodbo in ponudil celovito doživetje prvinske narave (komarji vključeni!)? Kdo bo investiral, uredil poti, kakšno klopco, postavil brunarice ob reki, ponudil opazovanje ogroženih vrst, dal delovna mesta domačinom, ponudil vrhunski ribiški turizem, ki je globalno v porastu, kdo bo ponudil romantične sprehode ob reki, ki je videla toliko ljubezenskih zgodb, ustvaril glasbene večere s panonskim melosom ob čarobni reki? Kdo bo prebudil povodnega moža in vile iz jelševih gozdov? Kdo bo ponudil prvovrstna prleška in prekmurska kulinarična doživetja na brodu? Kdo raziskovanje skrivnostnih rokavov in mokric s čolnom, opazovanje ptic in nabiranje zelišč v poplavnih gozdovih. In z dobro ponudbo in trženjem pritegnil turiste od blizu in daleč. Ne gre le za to, da natančno vemo, česa ne bi, razmišljati moramo tudi, kaj bi. Kaj pa če bi DEM nekaj od milijonov namenjenih za gradnjo usmeril v poizkusne in alternativne načine pridobivanja energije na reki in istočasno v sodelovanju z občinami in aktivisti razvijal turistično ponudbo in možnost eko-energetskega turizma… ali naredili izobraževalno-zabavni energetski park. Iluzorno? Seveda. A videti je, da je takšno tudi čakanje na turistične organizacije… Mura je mistična reka (vsaj v spodnjem toku, ker v zgornjem je očitno zgolj energetska) in njene meglice sproščajo pesniški nemir in vznemirjajo panonskega duha…res bi jo bilo škoda ukrotiti z elektrarnami. Škoda pa je tudi, da njenih sadov (razen redkih posameznikov) ne uživa skoraj nihče več… 
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike