Hidroelektrarne na Muri: zgraditi ali reko prepustiti skrivnim ljubimcem in osamljenim ribičem?
POSLUŠAJ ČLANEK
Že precej let je vsake toliko aktualna tema hidroelektrarn na Muri. Nekateri so za, drugi so proti. Vmes so edinstveni poplavni gozdovi, panonski pupki, žabe, nekaj bobrov in veliko komarjev. Aja, pa še državljani … ki pa kot ponavadi v medijih slišimo le izrazito polarizirane strani.
A Mura danes, v kakršnemkoli smislu že, ostaja neizkoriščen potencial. Spoznajmo argumente za in proti gradnji He na Muri ter izpostavimo nekaj alternativ.
Začnimo z razlogi proti, kajti dandanes je veliko bolj moderno biti proti kot biti za.
Proti so seveda ekologi in razna društva ter iniciative, združeni pod kampanjo z imenom Rešimo Muro. Njihovi glavni in najprepričljivejši argument je, da bi hidroelektrarne močno vplivale na reko in njeno okolico.
Ta pa, vključno z rastlinskim in živalskim svetom, predstavlja enega najbogatejših življenjskih prostorov v Evropi. Ob reki in v njej živi 30 vrst sesalcev, 200 vrst ptic, 15 vrst dvoživk, osem vrst plazilcev, 40 vrst rib, 50 vrst kačjih pastirjev, več kot 1000 vrst metuljev in hroščev ter več kot 600 vrst rastlin. Gradnja hidroelektrarn bi močno vplivala na kakovost Mure in poplavne gozdove na tem območju.
Drugi argument je ta, da bo pridobljena energija iz elektrarn na Muri na državni ravni zanemarljivo majhna (gre samo za ca. 2 %) in kot taka ne opravičuje niti tako velike investicije niti tako velikega posega v okolje.
Tretji argument je varčevanje: električne energije imamo trenutno več kot dovolj. Bolj smiselno bi bilo spodbujati varčevanje že pridobljene energije. Gotovo se da na državni ravni privarčevati tista 2 %. Denar, ki bi bil vložen v HE na reki Muri (do 100 milijonov), bi mnogo bolje izkoristili z vlaganjem v varčevanje (recimo zamenjavo običajnih aparatov z varčnimi).
Nezanemarljiv argument je tudi izguba potenciala neokrnjene narave za razvoj turizma.
Iz ekoloških razlogov so proti tudi Avstrijci in to ne le posamezniki, ampak na deželni ravni. Kar v bistvu zveni precej komično, saj imajo sami na Muri preko 32 elektrarn, zadnjo neposredno ob slovenski meji v Spielfeldu, načrtujejo pa tudi gradnjo novih.
Res pa je, da je večji del avstrijskih hidroelektrarn zgrajen v zgornjem oziroma srednjem toku reke, kjer ni poplavnih gozdov, okolica pa je rastlinsko in živalsko manj bogata. Ni zanemarljiva tudi razlika med padcem reke in posledično nižjim energetskim potencialom v spodnjem (slovenskem) delu.
Škoda le, da nam ekološki Avstrijci v zameno za ohranjanje okolja ne ponudijo dela svoje elektrike…
Za hidroelektrarne so seveda energetska podjetja, na čelu z DEM (Dravske elektrarne), ki je dobila koncesije za energetsko izrabo Mure. Za so tudi nekateri državljani, ki se jim zdi, da je njihov interes večji od interesa komarjev. Oglejmo si še njihove razloge:
Samooskrba z energijo: Elektriko vsi uporabljamo in potrebujemo. Premog je passe, jedrska energija je lahko nevarna in daje zelo nevarne odpadke, sončne celice imajo pomanjkljivosti (rabijo sonce), veter prav tako. Problem je tudi shranjevanje energije…
Povsem čiste energije ni oz. je ljudje še ne znamo pridobivati in še bolj ne shranjevati. Sploh pa ne za oskrbo celotne države. Hidroenergija je med čistejšimi. In vedno je dobro, da so viri energije razpršeni, da nismo odvisni le od enega. Pa tudi sicer se je Slovenija z vstopom v EU obvezala povečati energijo iz obnovljivih virov.
Minimalni posegi v okolje in omilitveni ukrepi: Ni ravno tako, da bodo z buldožerji zravnali celotno območje in poustvarili situacijo iz Avatarja. Uničeno bi naj bil le majhen odstotek gozda, ki bi ga v prihodnjih letih nadomestili. Na spletni strani DEM je javno na voljo več sto strani raznih študij in raziskav o morebitnem vplivu HE na okolje in ljudi na tem območju. So nasprotniki prebrali in preštudirali le te?
Povečana potreba po električni energiji: res, vse gre v smeri varčevanja z energijo - toda ne z električno. Gre za zmanjševanje porabe »umazane« energije (fosilne) in nadomeščanje s čisto (električno). Tako kurilno olje nadomeščajo toplotne črpalke, avtomobile na nafto električna vozila… (če v nekaj letih nadomestimo samo četrtino avtomobilov z električnimi, ne bo od presežka el. energije ostalo nič in bo elektrika postala nesramno draga). Potreba po električni energiji bo v prihodnosti vsekakor naraščala.
Koristi za kmetijstvo, protipoplavna varnost, investicije, gospodarske koristi, turizem…: Ob enormnih količinah vode, ki vsak dan steče skozi Pomurje, pomursko kmetijstvo skoraj vsako leto trpi sušo. Ob izgradnji He bi se istočasno lahko uredil tudi namakalni sistem, ki bi izboljšal tako kmetijstvo kot tudi kvaliteto življenja družin, ki od tega živijo. Pa tudi samooskrbo z hrano na državni ravni.
Istočasno bi se lahko povečala protipoplavna varnost v celotnem Pomurju. Ni zanemarljiva niti velika investicija v gospodarsko šibki regiji, ki bi dala delo mnogim podjetjem in ustvarila tudi nemalo kvalitetnih (elektro) delovnih mest.
Kako naj to ve povprečen državljan?
Res je, da so debate in različna mnenja del demokracije, pa vendar: Kje so neodvisni, zaupanja vredni, merodajni slovenski strokovnjaki, ki bi imeli avtoriteto in se ne bi vsaka stvar preselila v medijsko vojno in črno-belo situacijo, v kateri (v tem primeru) obstajajo samo zlobni energetski lobiji ali naivni okoljevarstveniki, ki postavljajo interese žab nad interese ljudi?!
Ko postane najbolj pomembno to, kdo ima bolj prav in kdo sploh nima, je to že tista točka preloma, ko ni več važna niti reka niti ljudje, pač pa edini in najbolj vsemogočni »moj prav«.
https://www.youtube.com/watch?v=Va0bsRxoR70
A Mura danes, v kakršnemkoli smislu že, ostaja neizkoriščen potencial. Spoznajmo argumente za in proti gradnji He na Muri ter izpostavimo nekaj alternativ.
Ljudje, žabe, komarji in metulji…
Začnimo z razlogi proti, kajti dandanes je veliko bolj moderno biti proti kot biti za.
Proti so seveda ekologi in razna društva ter iniciative, združeni pod kampanjo z imenom Rešimo Muro. Njihovi glavni in najprepričljivejši argument je, da bi hidroelektrarne močno vplivale na reko in njeno okolico.
Ta pa, vključno z rastlinskim in živalskim svetom, predstavlja enega najbogatejših življenjskih prostorov v Evropi. Ob reki in v njej živi 30 vrst sesalcev, 200 vrst ptic, 15 vrst dvoživk, osem vrst plazilcev, 40 vrst rib, 50 vrst kačjih pastirjev, več kot 1000 vrst metuljev in hroščev ter več kot 600 vrst rastlin. Gradnja hidroelektrarn bi močno vplivala na kakovost Mure in poplavne gozdove na tem območju.
Drugi argument je ta, da bo pridobljena energija iz elektrarn na Muri na državni ravni zanemarljivo majhna (gre samo za ca. 2 %) in kot taka ne opravičuje niti tako velike investicije niti tako velikega posega v okolje.
Tretji argument je varčevanje: električne energije imamo trenutno več kot dovolj. Bolj smiselno bi bilo spodbujati varčevanje že pridobljene energije. Gotovo se da na državni ravni privarčevati tista 2 %. Denar, ki bi bil vložen v HE na reki Muri (do 100 milijonov), bi mnogo bolje izkoristili z vlaganjem v varčevanje (recimo zamenjavo običajnih aparatov z varčnimi).
Nezanemarljiv argument je tudi izguba potenciala neokrnjene narave za razvoj turizma.
Iz ekoloških razlogov so proti tudi Avstrijci in to ne le posamezniki, ampak na deželni ravni. Kar v bistvu zveni precej komično, saj imajo sami na Muri preko 32 elektrarn, zadnjo neposredno ob slovenski meji v Spielfeldu, načrtujejo pa tudi gradnjo novih.
Res pa je, da je večji del avstrijskih hidroelektrarn zgrajen v zgornjem oziroma srednjem toku reke, kjer ni poplavnih gozdov, okolica pa je rastlinsko in živalsko manj bogata. Ni zanemarljiva tudi razlika med padcem reke in posledično nižjim energetskim potencialom v spodnjem (slovenskem) delu.
Škoda le, da nam ekološki Avstrijci v zameno za ohranjanje okolja ne ponudijo dela svoje elektrike…
Ljudje, energija, gospodarstvo…
Za hidroelektrarne so seveda energetska podjetja, na čelu z DEM (Dravske elektrarne), ki je dobila koncesije za energetsko izrabo Mure. Za so tudi nekateri državljani, ki se jim zdi, da je njihov interes večji od interesa komarjev. Oglejmo si še njihove razloge:
Samooskrba z energijo: Elektriko vsi uporabljamo in potrebujemo. Premog je passe, jedrska energija je lahko nevarna in daje zelo nevarne odpadke, sončne celice imajo pomanjkljivosti (rabijo sonce), veter prav tako. Problem je tudi shranjevanje energije…
Povsem čiste energije ni oz. je ljudje še ne znamo pridobivati in še bolj ne shranjevati. Sploh pa ne za oskrbo celotne države. Hidroenergija je med čistejšimi. In vedno je dobro, da so viri energije razpršeni, da nismo odvisni le od enega. Pa tudi sicer se je Slovenija z vstopom v EU obvezala povečati energijo iz obnovljivih virov.
Minimalni posegi v okolje in omilitveni ukrepi: Ni ravno tako, da bodo z buldožerji zravnali celotno območje in poustvarili situacijo iz Avatarja. Uničeno bi naj bil le majhen odstotek gozda, ki bi ga v prihodnjih letih nadomestili. Na spletni strani DEM je javno na voljo več sto strani raznih študij in raziskav o morebitnem vplivu HE na okolje in ljudi na tem območju. So nasprotniki prebrali in preštudirali le te?
Povečana potreba po električni energiji: res, vse gre v smeri varčevanja z energijo - toda ne z električno. Gre za zmanjševanje porabe »umazane« energije (fosilne) in nadomeščanje s čisto (električno). Tako kurilno olje nadomeščajo toplotne črpalke, avtomobile na nafto električna vozila… (če v nekaj letih nadomestimo samo četrtino avtomobilov z električnimi, ne bo od presežka el. energije ostalo nič in bo elektrika postala nesramno draga). Potreba po električni energiji bo v prihodnosti vsekakor naraščala.
Koristi za kmetijstvo, protipoplavna varnost, investicije, gospodarske koristi, turizem…: Ob enormnih količinah vode, ki vsak dan steče skozi Pomurje, pomursko kmetijstvo skoraj vsako leto trpi sušo. Ob izgradnji He bi se istočasno lahko uredil tudi namakalni sistem, ki bi izboljšal tako kmetijstvo kot tudi kvaliteto življenja družin, ki od tega živijo. Pa tudi samooskrbo z hrano na državni ravni.
Istočasno bi se lahko povečala protipoplavna varnost v celotnem Pomurju. Ni zanemarljiva niti velika investicija v gospodarsko šibki regiji, ki bi dala delo mnogim podjetjem in ustvarila tudi nemalo kvalitetnih (elektro) delovnih mest.
Torej hidroelektrane na Muri - da ali ne?
Kako naj to ve povprečen državljan?
Res je, da so debate in različna mnenja del demokracije, pa vendar: Kje so neodvisni, zaupanja vredni, merodajni slovenski strokovnjaki, ki bi imeli avtoriteto in se ne bi vsaka stvar preselila v medijsko vojno in črno-belo situacijo, v kateri (v tem primeru) obstajajo samo zlobni energetski lobiji ali naivni okoljevarstveniki, ki postavljajo interese žab nad interese ljudi?!
Ko postane najbolj pomembno to, kdo ima bolj prav in kdo sploh nima, je to že tista točka preloma, ko ni več važna niti reka niti ljudje, pač pa edini in najbolj vsemogočni »moj prav«.
https://www.youtube.com/watch?v=Va0bsRxoR70
Zadnje objave
Odmev tedna: Prišel, videl in komaj zmagal
19. 4. 2024 ob 21:29
Vroča tema: očiščeni "janšizma" – padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Minuta molka – skoraj nič ne gre več v pravo smer
19. 4. 2024 ob 13:00
Ključni dnevi za razdelitev deset tisoč računalnikov
19. 4. 2024 ob 10:45
Pravna država: če imaš 40 poslancev, še ne pomeni, da imaš absolutno oblast
19. 4. 2024 ob 6:00
Vlada spreminja postopke naročanja in najdaljše čakalne dobe
18. 4. 2024 ob 17:37
Ekskluzivno za naročnike
Minuta molka – skoraj nič ne gre več v pravo smer
19. 4. 2024 ob 13:00
Domovina 144: Zakaj policija ne preiskuje napovedanega strelskega pohoda
17. 4. 2024 ob 6:30
Prihajajoči dogodki
APR
20
Moški zajtrk s Petrom Gregorčičem
07:00 - 09:00
APR
20
Godalni kvartet kolektiva Carpe artem
19:00 - 20:30
APR
20
Večer z Nuško Drašček in Jako Puciharjem
20:00 - 22:00
APR
22
Koncert za zbor – Alfred Šnitke
20:15 - 21:30
APR
24
SAKRALNI ABONMA – KOMORNI ZBOR KGBL IN AMBROŽ ČOPI
19:30 - 21:00
Video objave
Odmev tedna: Prišel, videl in komaj zmagal
19. 4. 2024 ob 21:29
Vroča tema: očiščeni "janšizma" – padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Izbor urednika
Vračajo se vici o policajih
17. 4. 2024 ob 6:31
Kako nam Robert Golob lomasti po denarnicah
11. 4. 2024 ob 6:31
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.