Gruzinci bi v EU in NATO, da se rešijo Putinove Rusije

Glede na trenutno dogajanje obstaja nevarnost, da se bodo razmere na Kavkazu, strateško pomembni regiji med Črnim ter Kaspijskim morjem, ki si jo delijo Gruzija, Armenija, Azerbajdžan ter Rusija, še bolj zaostrile.

Zadnji spopad v že desetletje dolgem konfliktu med Armenijo ter Azerbajdžanom je namreč do sedaj terjal že sto smrtnih žrtev, napetosti med obema državama pa so kljub prekinitvi ognja še vedno visoke.

Poleg tega je ISIS izvedel dva napada na rusko republiko Dagestan, Rusija sama pa trenutno predstavlja grožnjo Gruziji, katero je napadla tudi že pred desetletjem.

Še vedno je mogoče umiriti razmere, preden situacija preraste v konflikt, vendar bo to zahtevalo več aktivnega sodelovanja tako ZDA kot tudi EU, piše Newsweek.

Na prvem mestu je ureditev razmer v Gruziji

Najbolj nujna je ureditev razmer v Gruziji. Država s slabimi štirimi milijoni prebivalcev trpi zaradi ekonomske stagnacije, politične nestabilnosti ter nedelovanja pravnega sistema, poleg tega pa ji za vratom visi tudi stalna grožnja Rusije.

V novi javnomnenjski raziskavi je bilo ugotovljeno, da se ima kar 70 % Gruzincev za brezposelne, stopnja revščine med brezposelnimi pa je 24 odstotna. Glavni razlog za to je med, drugim, pomanjkanje veščin pri delavcih, kar je neposredni rezultat državnega sistema usposabljanja in izobraževanja. World Economic Forum je slednjega na svoji lestvici postavil na porazno 119. mesto (od 134 ocenjenih držav).

Poleg tega državo tudi posti disfunkcionalna politika, saj odgovorni uveljavljajo zakone po lastni izbiri, nekdanji premier Bidzina Ivanišvili pa je še vedno na oblasti brez kakršnekoli odgovornosti za svoja dejanja.

Kljub vsem tem problemom Gruzija ostaja najbolj obetavna stabilizacijska sila na Kavkazu, zahvaljujoč svoji prozahodni usmerjenosti. Lani je namreč utrdila svoje razmerje z EU z dogovorom o prostem trgu DCFTA, utrjuje pa tudi svoje sodelovanje z ZDA.

Več kot polovica Gruzijcev si želi priključitve NATU in EU

Gruzija si želi še več povezovanja z Zahodom. Trenutno je namreč več kot polovica državljanov naklonjena držav tako vstopu v NATO, kot v EU. To stališče je tudi zavzela novonastala politična stranka “Država za ljudi”, ki bo tudi sodelovala na jesenskih parlamentarnih volitvah.

Vstop v EU naj bi pomagal gruzinski ekonomiji, članstvo v NATU pa bi zagotovilo državi večjo varnost. Tesno sodelovanje z EU in ZDA bo državi prineslo močne zaveznike, ki ji bodo lahko pomagali pri reformi politike, ekonomije ter šolstva in ji tako omogočili nadaljnji razvoj.

Vendar bi od močnejše povezave profitiral tudi Zahod. Gruzija je diplomatsko zelo dobro povezana s svojimi sosedami (razen z Rusijo) in bi lahko kot posrednik pomagala pri pomiritvi razmer na Kavkazu. Povezovanje bo tudi ugodno za Zahodno ekonomijo, država pa lahko služi tudi kot most na poti do drugih regionalnih trgov.

Evropske države bodo od povezave z Gruzijo pridobile tudi na področju energetike – skozi državo namreč poteka edini plinovod z naravnim plinom izpod Kaspijskega jezera, ki obide Rusijo.

Slednja monopol nad oskrbo s plinom uporablja v taktične namene pri pogajanjih z Zahodno Evropo, še pišejo na Newsweeku.

Gruzija:

gruzija2Lega: Južni Kavkaz med JV Azijo in V Evropo
površina: 69,700 km2
število prebivalcev: 3,75 milijona
etnične skupine: Gruzijci 86,8 %, Azerbajdžanci 6,2 %, Armenci 4,5 %, drugi 2,8 %
Neodvisnost od Rusije: 26. 5. 1918, vključitev v Sovjetsko zvezo: 25. 2. 1921, osamosvojitev od SZ: 25. 12. 1992
BDP na prebivalca: $9,500

Komentiraj