Grki hočejo nazaj svoje otoke. Vlada načrtuje plavajočo oviro za migrante

Grško ministrstvo za obrambo je po poročanju portala Euractiv včeraj objavilo načrt za namestitev 2,7 km dolge plavajoče pomorske ovire, s
katerimi želi konservativna vlada premierja Kiriakosa Micotakisa zajeziti dotok ilegalnih migrantov iz Turčije. 

Grčija se kot vstopna država EU že od leta 2014 sooča s stalnim pritiskom ilegalnih migrantov, ki preko morja prihajajo iz Turčije. V preteklosti se je govorilo o neznosnih razmerah na celini, trenutno pa so najbolj na udaru otoki.
Embed from Getty Images
Po podatkih Združenih narodov se trenutno v Grčiji zadržuje okoli 96.500 migrantov, ki so večinoma nastanjeni v taboriščih. Tam vladata prenaseljenost in nasilje, ki vse bolj eskalira tudi izven taborišč. Na otokih Samos, Lesbos, Kios, Kos and Leros, ki so glavne točke za prihod preko morja, živi preko 40.000 prišlekov (kar 40 % je Afganistancev), in razmere za življenje postajajo nevzdržne, saj migranti uradno otokov ne smejo zapustiti, ideja o sobivanju z domačini pa se je izkazala za utopično.

Grkom je prekipelo

V zadnjih dneh smo tako priča ogorčenim protestom in stavkam Grkov, ki pravijo: "Nazaj hočemo svoje otoke, nazaj hočemo svoje življenje!". Vlada je sicer že konec prejšnjega leta napovedala zaprtje otoških taborišč, vključno z zloglasno Moiro na Lesbosu, ki je skoraj desetkrat prenaseljena, a do tega še ni prišlo. Na celino so prepeljali le dobrih 10.000 migrantov.

Oblasti so se tudi zavezale, da bodo jih do konca leta 2020 10.000 vrnile v Turčijo. Trenutno jih vračajo po okoli 30 na dan, a po drugi strani jih po podatkih ZN vsak dan prispe 115. Letos jih je skupno prišlo že 3.445. Oblasti in ljudje se strinjajo, da je število migrantov doseglo limit, in da de potrebno ukrepanje.

Zdajšnja konservativna vlada za zaščito svojih državljanov kaže nekoliko več volje od Ciprasove. Po novi zakonodaji v nobenem taborišču ne bo smelo bivati več kot 5.000 oseb, zato novih prišlekov vojska ne sprejema, pač pa jih s silo odganja, kar so nekateri obsodili. Omejili bodo tudi dejavnosti nevladnih organizacij.

Turčija dobiva denar, a malo stori

Pred časom je Micotakis bruseljskim uradnikom dejal, da migrantska problematika presega okvire grško-turških odnosov, in da bo potrebno sodelovanje celotne EU. Ta je v Grčiji sicer prisotna s silami za nadzor meja Frontex, ki opravljajo naloge obalne straže, a jih je za učinkovito zajezitev migrantskega toka občutno premalo.

Stanje dodatno otežuje Turčija. Na njenem ozemlju se zadržuje okoli 3,6 milijona migrantov in tudi dejanskih beguncev, ki jih nenehno uporablja kot vzvod za črpanje denarja o EU. Ta je Turčiji od leta 2016 za urejanje migrantske problematike namenila skupno že šest milijard evrov, mnogi strokovnjaki pa Turkom očitajo nenamensko porabo sredstev.

Salvini zajezil migrantski val

Grčija seveda ni edina država pod migrantskim pritiskom. Poleg nje sta najbolj obremenjeni še Italija in Španija, preko katerih vstopajo afriški prebežniki. V obeh državah so ilegalni prehodi meje v preteklih letih upadli, posebno v Italiji, potem ko je leta 2018 mesto ministra za notranje zadeve zasedel Matteo Salvini.

Leta 2017 je v državo ilegalno vstopilo 119.369 prebežnikov, leta 2018 so zabeležili kar 80 % upad. Lansko leto jih je bilo še za polovico manj, le 11.471. Letos je ilegalnih prihodov v Italijo spet več, saj jih je bilo do danes zabeleženih že 1.465. Ravno danes so se 403 migranti izkrcali v Tarantu na jugu celine. Glede usmeritev trenutne italijanske vlade, ki je tovrstnemu priseljevanju naklonjena, lahko pričakujemo enormno rast.

Kako Balkanska pot vpliva na Slovenijo?

Grčija predstavlja začetek Balkanske poti, ki vodi na Zahod tudi preko Slovenije. Zato tamkajšnje razmere neposredno vplivajo na stanje pri nas. Po zaprtju taborišča Vučjak naj bi se število migrantov v BiH zmanjšalo in razmere umirile, po uradnih podatkih jih je tam okoli 5.500. Toliko je registriranih, realnega števila ne ve nihče. V lanskem letu pa so v BiH zaradi tihotapstva obsodili 57 oseb, tudi tuje državljane.

Število migrantov pa se povečuje v Srbiji, kjer je bilo konec prejšnjega leta registriranih okoli 5.800 oseb. Lansko leto se je število ilegalnih vstopov v Srbijo skoraj podvojilo glede na leto prej; zaznanih jih je bilo okoli 30.000. Podvojilo se je tudi število poskusov vstopa na Madžarsko, kjer so jih našteli okoli 16.000. V tem oziru so danes madžarske oblasti odobrile povečanje števila vojakov na južni meji.

Tudi v Sloveniji se je število prestreženih ilegalnih prehodov meje v lanskem letu močno povečalo, in sicer za 70 % glede na leto prej, kar znaša nad 14.000 primerov. To število je v skladu s stanjem na Balkanu. 10.642 so jih naši policisti vrnili hrvaškim, od tujih varnostnih organov pa smo jih prejeli 597.

Koliko ilegalnih migrantov se je policiji uspelo izogniti ni znano. Po ocenah strokovnjakov jih naše obmejne kontrole prestrežejo okrog polovico.