Greta Thunberg utegne biti žrtev rešenja sveta

Tadeja Kreč
14

Toplogredni plini v ozračju so v preteklem letu dosegli rekordno raven, njihovi vplivi na segrevanje planeta pa so se povečali za zaskrbljujočih 43 % od leta 1990, ugotavlja poročilo ameriškega meteorološkega društva. Leto 2018 je bilo tudi četrto najtoplejše leto od začetka meritev, gladina morja je tekom leta znova narasla in dosegla rekordno raven zadnjih 26 let (odkar jo merijo s satelitskimi posnetki), hkrati pa ledeniki izgubljajo na masi že 30. leto zapored.

Ob tem je razumeti, da je prav 16-letna Švedinja Greta Thunberg na stavnicah favoritinja za Nobelovo nagrado za mir. Greta namreč ima pomemben “point”, ko po vsem svetu opozarja na deviacije, ki jih človeštvo povzroča Zemlji. Mladenka sproža svetovna gibanja, spodbuja in navdihuje mlade ter širi zavedanje, da je treba spremeniti način življenja, če želimo ustaviti segrevanje ozračja, dviganje morske gladine, znižati izpuste toplogrednih plinov itd.

Dekle je bilo za leto 2019 uvrščeno med 100 najvplivnejših ljudi revije Time, srečala se je s papežem, ki jo je spodbudil, naj dalje počne, kar dela. Prejela je številne ugledne nagrade, bila predstavljena in intervjuvana v večini vodilnih svetovnih medijev, nagovorila Evropski parlament …

A vse to se ne bi zgodilo brez obsežnega PR-a, ki je čez noč lansiral njeno zgodbo, knjige, ki je bila izdana le malo po tem, ko so prvi mediji začeli pisati o Greti in obsežnega marketinga, ki ga podpirata tudi dekličina (slavna) starša.

Greta ni premlada, da bi razumela, kaj počne, niti, da bi zavzemala politična stališča ali vodila globalno gibanje. Glede na njene nagovore lahko rečemo, da je zelo inteligentna. Kot govorka ima veliko moč, prav tako ima veliko moč množica protestnikov, ki jih navdihuje in mnogo lahko naredi v boju proti podnebnim spremembam.

Nazadnje problem sploh ni v Greti. Problem je v teh, ki so javnost seznanili z vsako najmanjšo podrobnostjo njenega življenja. Pa v medijskem izkoriščanju njene zgodbe.

V imenu koga?

Drugo vprašanje pa je, ali bo dekle, ki se počuti, kot da v sebi umira, če ne protestira, žrtev “višjega dobrega” v tem “odrešenju” planeta in uresničevanju svojih (a še zdaleč ne le svojih) revolucionarnih sanj, ki med drugim močno podpirajo agendo določenih nevladnih organizacij, političnih strank in gibanj. In s tem namenom za mnogo vredne cilje postaja ikona, novi Che Guevara, kot je pred meseci dejal nek nemški novinar, primerjajo jo celo z Jezusom Kristusom.

Pri Greti je skoraj škandalozno in diskriminatorno opozoriti na dejstvo, da ni neko dekle, ki ji je močno mar za planet, temveč punca, ki je avtistka in je trpela za prehranskimi motnjami, tesnobo in depresijo, dokler ni prišla v središče pozornosti. In zdi se, da pozornost pridobiva na napačen način. Kako si sicer razlagati na primer, da svetovnim voditeljem razlaga, da želi, da so panični, da čutijo strah, ki ga sama čuti vsak dan? Se še komu zdi, da bi ji morali najprej zagotoviti osnoven občutek varnosti? Čeprav se ji je stanje s protesti izboljšalo, je glede na to, da konkretnih sprememb še ni dosegla, še vedno hudo strah …

Nazadnje problem sploh ni v Greti. Problem je v teh, ki so javnost seznanili z vsako najmanjšo podrobnostjo njenega življenja. Pa v medijskem izkoriščanju njene zgodbe. Pa v teh, ki otroka razglašajo za “žensko leta” in teh, ki jim mora deklica povedati, da je z njihovim odnosom do okolja in okoljsko politiko nekaj močno narobe.

Morda kot družba res potrebujemo poenostavljeno, jamrajoče in depresivno sporočilo o prihajajočem koncu sveta, ki ga prinaša Greta. A z instrumentalizacijo otrok in širjenjem sporočila strahu, kako nimamo prihodnosti, sveta še zdaleč ne bomo rešili.

14 KOMENTARJI

  1. Kako že rečejo: Lažnivcu nič se ne verjame, tudi če resnico govori.

    Drugega avgusta 1990 je iraška vojska pod vodstvom Sadama Huseina zasedla Kuvajt. Boji so potekali zgolj nekaj dni, saj je bil Irak vojaško bistveno močnejši od male arabske države, ki je obogatela predvsem s prodajo nafte. Prav cena nafte, ki naj bi jo Kuvajt s čezmernim črpanjem nespametno zniževal in Iraku tako onemogočal odplačevanje dolgov, naj bi bila vzrok za invazijo.

    Javno mnenje v ZDA vojaškemu posredovanju v pomoč Kuvajtu sprva ni bilo naklonjeno, vse dokler ni 10. oktobra pred odborom za človekove pravice ameriškega kongresa pričala petnajstletna deklica, ki je pravkar pobegnila iz napadene države. Zaradi varnosti njene družine, ki naj bi bila še v Kuvajtu, so jo predstavili zgolj z imenom Nayirah.

    Pričanje deklice, ki državo popelje v vojno
    V nekajminutnem izjemno čustvenem nastopu je opisala, kako je kot najmlajša prostovoljka pomagala v bolnišnici al-Adan, ko so vanjo vdrli oboroženi iraški vojaki in s seboj odnesli inkubatorje. Novorojenčke, ki so bili v njih, so položili na kamnita tla in jih pustili umreti. Ob teh besedah je komaj zadržala solze. Vojaki naj bi tudi zažigali hiše in onemogočali gasilcem, da jih pogasijo.

    Posnetek pričanja deklice, ki je dostopen tudi na youtubu, so predvajale televizijske postaje in iskrena zgodba mlade begunke je hitro osvojila srca Američanov. Krajo inkubatorjev in pomor novorojenčkov so naslednje mesece v govorih omenjali mnogi ameriški politiki in večkrat tudi predsednik ZDA George Bush. Pričanje deklice Nayirah je v naslednjih mesecih tako močno vplivalo na javno mnenje, da je ameriški kongres na koncu z minimalno večino potrdil napotitev ameriške vojske na arabski polotok. V vojni, ki je sledila, je koalicija pod ameriškim vodstvom Iračane pregnala iz Kuvajta in povrnila oblast kraljevi družini.

    Po vzpostavitvi miru, ko so se v državo lahko vrnili tudi novinarji, so ti poskušali podrobneje raziskati zgodbe, o katerih so prej pisali zgolj na podlagi posrednih virov. Vendar v Kuvajtu o kraji inkubatorjev iz bolnišnic nihče ni vedel ničesar. Ko so sledili informacijam, se je izkazalo, da deklica Nayirah v resnici ni bila begunka, ampak hčerka kuvajtskega ambasadorja v ZDA in članica kuvajtske kraljeve družine. Deklica tudi nikoli ni bila prostovoljka v bolnišnici in zgodba z inkubatorji je bila prav tako izmišljena, kar je kasneje potrdila tudi kuvajtska preiskava.

    Izkazalo se je, da je pričanje deklice pred komisijo za človekove pravice organiziralo takrat največje podjetje za stike z javnostmi na svetu, ki ga je najela organizacija, ki jo je financirala kuvajtska vlada. Podjetje je za svojega naročnika uspešno izvedlo veliko akcijo prepričevanja ameriške javnosti. Za najmočnejše orožje v procesu pridobivanja simpatij javnosti se je izkazalo prav pričanje deklice in njena zgodba o pomoru novorojenčkov.

    S pomočjo zrežirane in izmišljene zgodbe je strokovnjakom za stike z javnostmi uspelo vplivati na javno mnenje, ne da bi pri tem uporabili en sam prepričljiv argument. Američani so bili naenkrat prepričani, da je treba norega diktatorja, ki mori novorojenčke, nujno ustaviti.

    Kajenje osvobaja
    V začetku 20. stoletja je bila ameriška družba še zelo patriarhalna in za ženske so veljala stroga nenapisana pravila. Ena takšnih zapovedi je bila prepoved kajenja v javnosti. Newyorčani so bili zato izjemno presenečeni, ko so nekega spomladanskega popoldneva leta 1929 opazovali deset lepo oblečenih žensk, ki so se prehajale po glavni ulici in kadile. Postale so atrakcija, o kateri so poročali po vsej državi, njihove fotografije pa so časopisi objavljali na naslovnicah. Skupinsko akcijo nasprotovanja takrat veljavni javni morali naj bi organizirala neka gospa Hunt, idejo pa je dobila, ko jo je znanec prosil, naj med hojo po cesti ugasne cigareto, saj naj bi ga bilo zaradi njenega kajenja sram.

    Vendar medijsko izjemno odmevna zgodba v resnici ni bila tako spontana, kot je bilo sprva videti. Akcijo javnega kajenja je namreč skrbno načrtoval in izvedel strokovnjak za trženje Edward Bernays, gospa Hunt pa je bila njegova tajnica. Izvedla sta dobro premišljen marketinški trik, s katerim sta medijem podtaknila zgodbo, ki so jo ti pograbili in o njej poročali, kot da ne bi bila zrežirana.

    Pionir odnosov z javnostmi in Freudov sorodnik Bernays je pred tem dogodkom dolgo časa razmišljal, kako bi tudi ženske bolj množično pritegnil h kajenju in tako tobačni industriji, ki ga je najela, povečal število strank. Po skrbni analizi je prišel do sklepa, da bi zastavljen cilj najučinkoviteje dosegel, če bi ženske prepričal, da začnejo kajenje dojemati kot upor proti patriarhalni javni morali. Kot kažejo podatki, je bil s svojo strategijo uspešen, saj je leta 1923 tržni delež ženk pri cigaretah znašal le 5 odstotkov, leta 1938 že 18 odstotkov, po drugi svetovni vojni pa se je povzpel na 33 odstotkov.

    Kako vplivati na mnenje ljudi
    Psiholog Carl Hovland je med drugo svetovno vojno za ameriško vojsko proučeval najuspešnejše metode prepričevanja oziroma načine, kako ljudi pripraviti do tega, da spremenijo svoja stališča. V enem izmed eksperimentov, ki jih je izvedel, je dal študentom poskusno v branje članek o zmožnosti izgradnje atomske podmornice. Polovici študentov je kot avtorja članka navedel znanega fizika Roberta J. Oppenheimerja, drugim pa je dejal, da gre za prevod sestavka iz ruskega časopisa Pravda.

    Čeprav sta bili obe skupini študentov soočeni s povsem enakim besedilom, jih je v skupini, ki je bila prepričana, da bere zapis slavnega ameriškega fizika, kar 86 odstotkov menilo, da so argumenti prepričljivi, medtem ko je bilo v drugi skupini enakega mnenja le 36 odstotkov študentov. S tem je pokazal, da je vir informacije pogosto pomembnejši od prepričljivosti samih argumentov.

    Znanost o mehanizmih delovanja človeškega uma je od druge svetovne vojne naprej še zelo napredovala in danes že bistveno več vemo o dovzetnosti ljudi za različne sugestije in spremembe prepričanja. Najbolj banalna posledica tovrstnih raziskav je denimo, da v trgovinah danes skorajda ne najdemo več cene, ki ne bi bila zmanjšana za en cent od zaokrožene vrednosti. Človeška narava je pač takšna, da se bomo pogosteje odločili za nakup, če bo cena izdelka 9,99 evra, in ne 10 evrov.

    Zadnja leta poskušajo znanje o mehanizmih delovanja človeškega uma uporabljati tudi nekateri državni uradniki. Britanski premier David Cameron je v okviru svojega kabineta ustanovil posebno enoto, ki je vladne ukrepe proučila še skozi oči vedenjske ekonomije in predlagala najučinkovitejšo implementacijo. Med drugim so se ukvarjali tudi z načini, kako spremeniti neželene navade državljanov ali jih spodbuditi, da naredijo nekaj koristnega zase in za skupno dobro.

    Ena takih akcij so bile spodbude za izolacijo hiš. Znano je bilo, da se investicija povrne z nižjimi stroški ogrevanja že v nekaj letih, vendar so se ljudje vseeno premalo odločali za prenove. Ko so testirali različne spodbude, se je kot najbolj učinkovit pokazal predlog, da ljudem poleg subvencije pri izolaciji ponudijo še popust pri odvozu kosovnega materiala. Čeprav so morali tako plačati skupaj več (odvoz in izolacijo), so se za prenovo v tem primeru odločali pogosteje, saj se je število odločitev za izolacijo hiš po tej ponudbi povečalo kar za petkrat.

    Prepričevalski triki
    Po mnenju Jamesa Garveya, avtorja knjige The Persuaders: The hidden industry that wants to change your mind (Icon Books, 2016), živimo v dobi, ki jo obvladujejo prikriti vplivi na mnenje ljudi. V knjigi navaja podatek, da naj bi bilo strokovnjakov za stike z javnostmi že trikrat več, kot je novinarjev, kar štiri petine vseh novic, ki jih objavijo mediji, pa naj bi prišlo neposredno ali posredno od ljudi, ki skrbijo za stike z javnostmi.

    Čeprav smo danes neprestano obkroženi z informacijami, ki so nam posredovane na način, da bi na nas kar najučinkoviteje vplivale in nas prikrito prepričale, da storimo tisto, kar naročnik prepričevanja želi (recimo kupili izdelek ali volili za določenega kandidata), vseeno ne maramo občutka, da nas nekdo vodi in prikrito vpliva na naše odločitve.

    Zato so danes morda še bolj kot triki prepričevalske industrije nevarni iskreno populistični politiki, ki za resne in zapletene sistemske težave v družbi obljubljajo hitre in preproste rešitve. Ti največkrat dejansko verjamejo v to, kar govorijo, zato toliko lažje vplivajo na množice, ki so naveličane najrazličnejših trikov in si želijo iskrenosti.

    • Odličen komentar!

      Lahko sklepamo na nadaljevanje zgodbe? Naj poskusim:
      1. Elektrika in jedrske centrale “bodo rešile svet”. Zato je potrebno ogromen vložek v infrastrukturo in energetske vire. Tu bo lizanja prstov polnih medu.
      2. Malo bomo svetu “pomagali” z evtanazijo (saj zakaj bi starci onesnaževali ta svet). Včasih je veljalo “Mrtev indijanec je dober indijanec”, potem “Ni človeka ni problema”, kar očitno velja tudi v novi dobi.
      3. Pa dajmo bit še malo bolj moderni in rešimo probleme sveta tako, da omejimo prebivalstvo z evgeniko (dajmo malo dodatkov v cepiva, prehrano), da ti “divjaki in tudi naši degeneriranci” prenehajo onesnaževati svet.

      Zanimivo, da pa Greti ni podobne (medijsko uspešne), ki bi opozarjala na največjo morijo in genocid v zgodovini:
      42 000 000 otročkov na leto v kantah, kremah in kdo ve še kje.

  2. Smo onega Al Gore politika že pozabili? Kako je samo dvignil popularnost! Pozneje, ko so pa segrevanje in CO2 dobili pravi znanstveniki v roke, je pa potihnil. S to punco je podobno. Samo preusmerjanje pozornosti, da ne bi videli, kako majhna peščica ljudi postaja lastnik Zemlje in ne mara gledati belega človeka.

  3. Odkar je Nobelovo dobil Obama samo zato, ker je bil izvoljen, ta nagrada ni vredna nič. Trump lahko doseže svetovni mir, pa ne bo dobil ničesar.
    Greta pa je izkoriščana s strani svetovnih lobijev, ki si prizadevajo za uvedbe davkov na dihanje.

  4. Navajam povedi komentarja, ki se mi zdijo problematične:
    “Pri Greti je skoraj škandalozno in diskriminatorno opozoriti na dejstvo, da ni neko dekle, ki ji je močno mar za planet, temveč punca, ki je avtistka in je trpela za prehranskimi motnjami, tesnobo in depresijo, dokler ni prišla v središče pozornosti. In zdi se, da pozornost pridobiva na napačen način. Kako si sicer razlagati na primer, da svetovnim voditeljem razlaga, da želi, da so panični, da čutijo strah, ki ga sama čuti vsak dan? Se še komu zdi, da bi ji morali najprej zagotoviti osnoven občutek varnosti?”

    Greta je prav mirno lahko oboje: dekle s težavami z depresijo in anksioznostjo (in te bolezni se ne znebiš tako, da ti drugi “zagotovijo občutek varnosti” – to bi bila sicer res lepa rešitev, ki bi je bila vesela večina psihoterapevtov) IN dekle, ki ji je močno mar za planet. To dvoje se ne izključuje. Njena psihiatrična diagnoza nima veze z njeno skrbjo za Zemljo, pa tudi napeljevanje k temu, da svojo akcijo izvaja le/predvsem zaradi bolezni, je nekoliko nizkotno.
    Če bi imela na primer hudo obliko kakšne kožne bolezni, bi bilo to tudi sporno? Bi jo morala najprej pozdraviti, preden bi se lahko lotila ozaveščanja javnosti o precej konkretnem problemu, za katerega nihče več ne dvomi, da nam bo krojil prihodnost?

    Meni osebno je njen odkrit opis kvečjemu všeč, ker vsem ljudem z motnjami avtističnega spektra, z depresijo in z anksioznostjo (in z ostalimi podobnimi tegobami) jasno pokaže, da jih njihova diagnoza ne determinira.

    Na žalost pa te diagnoze še vedno močno determinirajo misli okoli stoječih, “zdravih” ljudi.

    • Da primerjate kožno bolezen z avtizmom ni na mestu. Dekletu gospodični bi bilo potrebno pomagati, kako obvladovati svojo posebnost (hibo/bolezen), ne pa da podpirajo njeno dejavnost, ki to še poglablja. To je res, da ne najde varnega zatočišča v sebi in anksioznost ali tesnoba po slovensko je stanje, ko te je za nekaj ya česar ni potrebe strah. Niso redki panični napadi, ki se navzven lahko kažejo popolnoma enako kot kap. Tesnoba jo žene k ponavljanju enakih dejanj in pretirane azskrbljenosti za stvari na katere ne more vplivati. Podobno obnašanje imeujemo OKM (obsesivna kompulzivna motnja po angleško OCD ljudje so zaskrbljeni, na primer, da stanovanje ni zaklenjeno in stalno preverjajo če so vrata res zaklenjena) in se da z vajami uspešno pozdraviti. Glede na to kakšen PR stoji za njo in njena dva starša, ki ji očitno to omogočata in mogoče celo celo silita (pustijo, da šprica šolo), me najbolj skrbi zanjo, da ne bo končala dokončno na kakšnem oddelku in si uničila življenje. Meni se zdi njen zgodba predvsem žalostna.

  5. Če gre verjeti informacijam o njenem zdravstvenem stanju, potem je revica zgolj zlorabljena na celi črti! Mar ji res ne morejo drugače pomagati? OK, na svinjanje planeta je treba opozarjati, a pustite prosim punčki njeno otroštvo.

    Nobelova nagrada… Prevečkrat smo že razočarani opazili, da gre pri zadevi za kuhinjo, za politična preigravanja in za reklamiranje točno-določenih ljudi in skupin.

    O absolutno neupravičeni podelitvi nagrade Obamu ni vredno zgubljati besed.
    Kdo na zemeljski obli je trenutno nalbolj upravičen do nagrade? Pa je ne bo dobil, ker je katoličan, še huje; je katoliški duhovnik. In groza, ljudem daje dostojanstvo, ko jih navduši za delo in le-to delo tudi plača. Pedro Opeka

  6. Meni je enostavno NERAZUMLJIVO, da REŠUJE svet 16-letna Švedinja.
    Kje so njeni profesorji?

    Kje so OKOLJSKI ministri iz vseh držav tega Sveta?
    Kje so ZNANSTVENE USTANOVE……..
    Kje so OKOLJSKI inšpektorji?…

    To se pravi, da vse URADNE inštitucije, niso dorasle 16-letnemu dekletu. To pa je ZASKRBLJUJOČE.

  7. Po padcu Berlinskega zidu je izgledalo, da je s komunizmom konec za vselej.
    S tem se nikakor ni mogla sprijazniti inteligenca, ki je v večini primerov levičarska. Večina filozofov, humanistov, umetnikov in podobni sloji ljudstva so levo usmerjeni. Želijo enakost, želijo blaginjo za vse, želijo spodobno življenje.
    Toda, ali so želje dovolj?
    Potrebno jih je uresničiti. Tukaj pa se začnejo problemi.
    Narava je neizprosna in terja boj za obstanek. Ta ne pozna milosti in ohranjajo se samo osebki, ki so močni, sposobni. Ta boj se prenese na vsa živa bitja na vse vrste, rodove in skratka vse, kar živi na zemlji.
    Če želimo ustvariti enakost, jo lahko ustvarimo samo s silo.
    Se pravi, da prisilimo ljudi v enakost.
    Že v stari Grčiji je živel nasilnik, Prokrust po imenu, ki je imel zanmenito posteljo, na kateri je dolginom odsekal noge, če so štrlele čez posteljo in majhne netegnil, da so rob postelje dosegli.
    Če ravno je zgodba grozljiva, se iz nje vsaj levičarji in komunisti nič ne naučijo.
    Posiljujejo ljudstvo in želijo vpelajti enakost.
    Prej ali slej se vsaka plemenita misel na enakost izrodi in se pojavi diktatura, kakršno smo imeli sami v Sloveniji in še bolj drastična, kakršno je uganjal monstruozni Pol Pot.
    Kot rečeno, Berlinski zid bi naj pometel s komunizmom, pa ni. Preveč je zaslepljencev, ki menijo, da je enakost možna.
    Namesto, da bi se svet streznil, se zanesenjaki krepijo in uporabljajo vse bolj zvijačne limanice, na katere lovijo naivneže.
    Najučinkovitejša prevara današnjih dni je plašenje s katastrofo, ki jo povzroča človeštvo s pretiranim izkoriščanjem naravnih virov.
    Pretirana poraba fosilnih goriv povzroča toplo gredo in če nič drugega se bomo že v kratkem skuhali, da ne rečem scvrli.
    Zmanjkalo bo vode, hrane, od preobilice hrane se bomo odebelili in pomrli od debelosti.
    Nobena grozljivka ni dovoj grozna, da je ne bi napovedovali in prodajali kot suho zlato. Zlorabe so grozljive in končno so v to vpregli še otroke, kar je značilno za komnistične diktature, pa za diktature nasploh. Spomimo se Titove mladine, pa Hitlerjugenda, pa komsosmolce s Pvlekomo Morozovom na čelu.
    Kljub temu, da je človeštvo preživelo grozote komunizma, kljub temu, da je seznanjeno z grozotami, ki so pomorile nad 100.000.0000 ljudi in mnogi vedo, kaj je počel Pavlek Morozov, nam sedaj ponujajo Gretico, ki poneumlja mladež po svetu in predstavlja eno prvih stopnic v skrajno norost, ki se nam bliskovito bliža.
    Kje so meje tem norostim ne vemo, utegnejo pa imeti zelo hude posledice, saj bodo najprej zrušile najboljše, to je zahodno civilizacijo, ki je najbolj občutljiva. Začenja se z mulikulturizacijo, ki jo že krepko občutimo.

  8. Z Greto se manipulira, neuka mladina ji pa sledi! MLADOSTNISKI UM JE ZORANA NJIVA, PRIPRAVLJENA ZA SETEV VSEGA KAR RASE, …SE LE, KO Monsanto POSEZE V ZGODBO PRIDELKA, SE IZCIMI STOPNJA USPESNOSTI GOSPODARJENA NA LEDINAH NAJSTNISKIH… GRETA bo potovala v USA v UN z jadrnico, BECAUSE IT’S IN AND GREEN….

  9. Ni problematičen morebiten nje avtizem, če sploh se to komu zdi, a problematičen je avtizem in sizofrenizem v dedičih zličinkih ideoloških dejanj in ti dediči ideološko in bolezensko stanje v oblasti zla vnašajo v okolje, kjer delujejo na navadnih ali še huje pomembnih položajih.
    Slovenska politika rabi eksorciste, da jo prečistijo, zgolj državni zakoni, politične stranke tega ne bodo zmogle, ker tukaj že delujejo sile, ki jim navadna družba ni kos in tudi oni sami, če manj! Rabijo pomoč.
    Popolmna brezbožnost je črna luknja, sistematična pa nje gravitacija.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime