Greta, Bono in Leonardo di Caprio na samooskrbni kmetiji brez elektrike. To bi bil boj proti podnebnim spremembam!

Vir foto: https://maxdisclosure.com
POSLUŠAJ ČLANEK
Veliko starejših verjetno pozna šalo o najtanjši elektronski uri na svetu, ki izvira iz sredine sedemdesetih let:

Rus sreča Amerikanca in se mu pohvali: »poglej mojo uro« in mu pokaže novo zapestno uro »to je najtanjša in najnatačnejša elektronska ura na svetu!« Amerikanec gleda uro, gleda Rusa in gleda ogromni kovinski kovček , ki ga Rus drži v desni roki. Ker pa je bil bolj radovedne sorte, ga vpraša: »Kaj imaš pa v tem ogromnem kovinskem kovčku?«

»Ja, baterije za uro« mu odgovori Rus.

No in na kaj me ta šala spominja? Na ravnanje novodobnih gurujev vremenskih sprememb. Ko gre Gretica čez Atlantik v jadrnici, ki je samozadostna, brez ogličnega odtisa, brez WC-ja in s sončnimi celicami in se to smatra kot višek ekotehnologije oziroma ekotransporta, me vse skupaj spominja na najtanjšo uro na Rusovem zapestju. Vse oh in sploh! Ekofriki pa padajo v delirij in slavijo novodobno Ivano Orleansko na njenem križarskem pohodu proti globalnemu segrevanju in vremenskimi spremembami.



Ko pa iščem primerjavo z Rusovim kovčkom, se mi ta kar sama ponuja v obliki jadrnice, oziroma v njeni izdelavi. Sicer nisem specialist za ogljični odtis, vendar pa si upam trditi, da je samo izdelava te jadrnice povzročila veliko večjega, kot pa izdelava mojega avta. Že same sončne celice in vsa elektronika, ki jim je na voljo vsebujejo veliko več elementov redkih zemelj, kot moj avto. In pridobivanje redkih zemelj na kitajskem povzroča pravo opustošenje okolice in okoljske katastrofe (na Kitajskem se namreč nahaja cca. 35 % vseh zalog redkih zemelj, proizvede pa cca. 90 % celoletne svetovne proizvodnje le teh, saj se zaradi, če samo blago rečemo, ekološko sporne proizvodnje, ostale države tej proizvodnji izogibajo).
Mene bo Greta (in njej podobni) prepričala v njen prav, ko bo enkrat živela na samooskrbni kmetiji skupaj z Bonom in Leonardo di Caprijem, brez elektrike, telefona, brez računalnika in brez televizije.

Ogljika za vse karbonske dele na jadrnici pa tudi zagotovo niso pridobili iz zraka, da bi s tem zmanjšali oglični odtis, pač pa so ga pridobili na ekološko bolj ali manj sporen način (vsekakor ne brez ogljičnega odtisa). Pa ostale stvari iz katerih so izdelali jadrnico…

Ali pa druga podobnost z najtanjšo uro in ogromnim akumulatorjem. Evropa, ki je že tako ali tako okoljevarstveno najbolj osveščeno okolje, svoje prebivalce neprestano bombardira s škodljivostvo plastike za okolje, spodbuja ljudi k ločevanju, spodbuja reciklažo. S sprejemanjem vedno novih in novih neživljenskih okoljevarstvenih predpisov pa ljudem greni življenje, podjetja pa dela nekonkurenčna na globalnem trgu. Na drugi strani pa v Afriki in Aziji podjetja brez posledic onesnažujejo okolje, ljudje veselo odmetavajo plastiko v reke (90 % vsega onesnaženja oceanov s plastiko je posledica življa ob sedmih največjih rekah Afrike in Azije), Evropejci pa davimo sami sebe.

No ja, saj mi pri tem prispevamo tudi svoj delež, brez egiptovskega bombaža ne bi bilo poceni jeansa, brez afriške in azijske delovne sile ne poceni majic in športnih copatov… Zato s stiskanjem okoljevarstvenega primeža raje mazohistično mučimo sami sebe, mižimo pa, ko gre za naše »dobavitelje«.

Okoljevarstvo je posel

Zadaj pa se suče denar, veliko denarja. Okoljevarstvene organizacije in »okoljevarstveniki« pa ga uspešno speljejo na svoj mlin oziroma v svoj žep, saj če hočeš biti okoljevarstveno ozaveščen, moraš nositi izdelke iz lana ali konoplje, ali pa vse iz eko bombaža in jesti (če ješ  meso) vse iz ekološke predelave. Enako velja za zelenjavo. In seveda voziti Teslo ter kupovati fair-trade trgovinah. To pa stane.

Okoljevarstvo je, čast izjemam, postalo biznis, velik biznis. Podobno kot skrb za imigrante, pa ni važno ali so begunci ali samo ekonomski imigranti. Važno je, da se pipica ne zapre in da vsem ljubiteljem tako narave kot migrantov nekaj pade v žep. Prav zanima me, zakaj nihče od resnih novinarjev ne preveri kakšne so plače zaposlenih v teh raznih nevladnih organizacijah. Verjetno ne delajo za kikiriki.

Mene bo Greta (in njej podobni) prepričala v njen prav, ko bo enkrat živela na samooskrbni kmetiji skupaj z Bonom in Leonardo di Caprijem, brez elektrike, telefona, brez računalnika in brez televizije. Po nakupih pa se bodo odpravili enkrat na teden peš v bližnjo vasico, da si tam kupijo stenj za sveče, ki jih bodo izdelovali sami. In seveda, da bodo skrbeli na tej kmetiji vsaj za ene pet imigrantov.

Vse dokler pa strašni naravovarstveniki letajo z zasebnimi letali, se vozijo z jahtami, ki v enem dnevu skurijo več goriva kot moj avto v par letih in uživajo v vseh oblikah udobja, ki ga jim nudi moderna tehnologija, tako dolgo tudi sam, brez slabe vesti, ne bom opustil svojih malih razvad.

Dokler pa bodo dejanja teh ljudi le predstava za javnost, dober biznis za določene kroge (tudi Gretinih staršev) in samopromocija posameznikov, pa name naj ne računajo.

Avtor zapisa je dr. Štefan Šumah


Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike