Gregorjevo je praznik ljubezni in upor komerciali

Tadeja Kreč
3
    Vir: http://kaplan-marko.blogspot.si

    Letošnje valentinovo se mi je zamerilo pred 14. februarjem. Na Facebooku sem srečala nagradno igro »Častimo ločitev«. „Če ni za bit, je za it,“ je bil nekakšen slogan te, za praznik zaljubljencev silno nenavadne nagradne igre Radia Center.

    Vir: Facebook

    »Statistika kaže, da se vse več parov ločuje. In ker ločitev prinese tudi precejšnje stroške, to valentinovo ločitev častimo mi! Tako lahko privarčuješ ta denar in se pogumno podaš v novo poglavje svojega življenja,« sta zapisala radijska voditelja.

    Meni je v trenutku postalo slabo. A kasneje so mi stvari postale bolj jasne. Pravzaprav je vse povezano. Valentinovo je praznik zaljubljenih. Praznik bonbonjer, rožic, čokoladic, romantičnih večerij in razvajanja. Zaljubljenost še ni ljubezen. Če se poročita dva zaljubljena in pričakujeta, da bo njun odnos poln romantičnih sladkosti, potem ločitev sicer ni edina možna pot, je pa precej prej na obzorju, kot bi bila, če bi pred poroko spoznala ljubezen.

    Zaljubljenost vs. ljubezen

    Tukaj tiči razlika med valentinovim in gregorjevim. S praznovanjem gregorjevega ne praznujemo le slovenske ljudske različice valentinovega, ampak praznujemo praznik ljubezni in ne zaljubljenosti, ki jo bolestno skomercializirano promovira Valentinovo.

    Prav nasprotna logika deluje pri čustvih. Za zaljubljenost ni potreben nikakršen trud. Zgodi se sama. Ljubezen na drugi strani terja trud, žrtev, močno voljo, potrpljenje …

    S praznovanjem gregorjevega ne praznujemo le slovenske ljudske različice valentinovega, ampak praznujemo praznik ljubezni in ne zaljubljenosti, ki jo bolestno skomercializirano promovira valentinovo.

    Kultura ločitev

    Radio Center ne časti poroke, krone ljubezni. Ker kdo se pa danes še poroča? V družbi, kjer kupiš novo, ko je staro iz mode, zavržeš, ko ne rabiš več, je v središču užitek, se ni treba več za nič potruditi in kjer preprosto pobereš šila in kopita, ko ni več »za bit«, je odločitev za poroko težka.

    Ločitev pušča rane, izgubljenost, dvom. In prav zato je v interesu sodobne družbe. Ločene, samske individuume je pač lažje manipulirati kot trdnejše celice družbe. Zakonca sta že dva. Ko imata družino, so že trije, štirje, pet, šest, sedem … družina precej lažje plava proti toku kot posameznik.

    Gregorjevo je izziv

    Zdržati pritisk in vztrajati v obljubi »do konca svojih dni« je izziv, ki terja več dela kot katerakoli služba. Zahteva zavestno življenje kontra potrošniškim načelom.

    Družba, kjer se partnerje menja kot spodnje perilo, ne more biti tudi družba vztrajnih, odgovornih, trdnih ljudi. Tudi Gregorjevo naj ne bo le dan ljubezni, ki naj bi jo zakonci praznovali dnevno. Naj bo tudi dan Slovenskega prizadevanja za vzgojo v trajno in odgovorno ljubezen, ki je tudi temelj zdrave družbe.

    Print Friendly, PDF & Email

    KOMENTARJI: 3

    1. DOBER ČLANEK, veliko nas je, ki enako razmišljamo.
      Prišel je čas. ko nam manjšine sugerirajo vrednote razvrata. TUDI DELO NI VEČ VREDNOTA. To, da v zakonu obstaneš, pomeni delo in nenehno prilagajanje situaciji vseh članov družine. To ni lahko, vendar obrodi sadobe.

      Splača se potrpeti, ker s tem veliko več pridobiš, kot izgubiš. Mama me je učila; “Kdor ne zna potrpeti malo, mora potem v življenju potrpeti veliko.

      Ko danes gledam ločence, spoznam kako globok je bil nauk moje mame. Kako lepo je, ko v hišo sprejemaš vnuke, Veselita se tako nono, kot nona, saj so njuni. Če pa si ločen in z drugim poročen, so ti vnuki potomci le enega in iskrenega veselja je manj.

    Komentiraj