Gregor Tomc, Delo.si: "V Rogu gre za privilegirano mladino iz srednjih in višjih slojev"
POSLUŠAJ ČLANEK
Profesor na fakluteti za družbene vede Gregor Tomc je v pogovoru za Delo spregovoril o aktulani problematiki v nekdanji tovarni Rog.
Zanj je to konflikt dveh strani, ki izvira iz radikalno različnih predstav o rabi javnega prostora. "Dve strani, ki dogajanje zelo intenzivno doživljata in ki bosta zagotovo šli do konca pri uveljavljanju svojih interesov. Če ostanemo na ravni same vsebine, je težko reči, kdo ima prav." Na eni strani imamo Rogovce, ki zastopajo pogled na Rog kot ljudsko kulturo, demokratičen dostop vseh »navadnih« ljudi do ustvarjanja, na drugi pa kulturo za srednje in višje sloje, elitno kulturo, s katero se legitimira oblast.
"Med omenjenima predstavama o rabi javnega prostora je ogromen razkorak. Tu dialoga ne more biti. Je zero-sum game, kjer bo eden izgubil, drugi dobil," vidi situacijo Tomc.
Tudi sam je bil nekoč skvoter v hiši na Erjavčevi, iz katere jih je tedanja oblast vrgla ven in uredila vrtec. "Če tehtam, ali bi bilo bolje, da v hiši ostanemo mi, kar pomeni, da bi bila danes tam komuna ostarelih pankerjev in hipijev, ali da je tam otroški vrtec, se mi zdi slednje bolj koristna raba prostora." Ker pri Rogu mesto ve kaj hoče, po njegovem mnenju sledi, da Rogovci nimajo prav. Nad Rogovci je razočaran tudi zato, ker se ne držijo dogovora iz leta 2006, da bodo prostore zapustili, če bo mesto začelo renovacijo zgradbe.
Ob vprašanju glede lastništva Roga Gregor Tomc sploh ne pomišlja. "Če bi se nekdo vselil v moje stanovanje, bi bil zelo nezadovoljen in bi se na sodišču skliceval na svojo lastninsko pravico. Da lastnina ni pomembna, trdi po pravilu tisti, ki v sporu ni lastnik. V pravni državi je pomembno, kdo je lastnik."
V prispevku za Delo.si Gregor Tomc tudi opiše svoje videnje mladine v Rogu. "Kot mladi ljudje so odrinjeni. Vendar pa gre po drugi strani za privilegirano mladino iz srednjih in višjih slojev, ki bo končala na uglednih položajih, v firmah, bankah ali šolah in bo čez nekaj let na skvot v Rogu gledala kot na zanimivo mladostno izkušnjo."
Zanj je to konflikt dveh strani, ki izvira iz radikalno različnih predstav o rabi javnega prostora. "Dve strani, ki dogajanje zelo intenzivno doživljata in ki bosta zagotovo šli do konca pri uveljavljanju svojih interesov. Če ostanemo na ravni same vsebine, je težko reči, kdo ima prav." Na eni strani imamo Rogovce, ki zastopajo pogled na Rog kot ljudsko kulturo, demokratičen dostop vseh »navadnih« ljudi do ustvarjanja, na drugi pa kulturo za srednje in višje sloje, elitno kulturo, s katero se legitimira oblast.
"Med omenjenima predstavama o rabi javnega prostora je ogromen razkorak. Tu dialoga ne more biti. Je zero-sum game, kjer bo eden izgubil, drugi dobil," vidi situacijo Tomc.
Tudi sam je bil nekoč skvoter v hiši na Erjavčevi, iz katere jih je tedanja oblast vrgla ven in uredila vrtec. "Če tehtam, ali bi bilo bolje, da v hiši ostanemo mi, kar pomeni, da bi bila danes tam komuna ostarelih pankerjev in hipijev, ali da je tam otroški vrtec, se mi zdi slednje bolj koristna raba prostora." Ker pri Rogu mesto ve kaj hoče, po njegovem mnenju sledi, da Rogovci nimajo prav. Nad Rogovci je razočaran tudi zato, ker se ne držijo dogovora iz leta 2006, da bodo prostore zapustili, če bo mesto začelo renovacijo zgradbe.
Ob vprašanju glede lastništva Roga Gregor Tomc sploh ne pomišlja. "Če bi se nekdo vselil v moje stanovanje, bi bil zelo nezadovoljen in bi se na sodišču skliceval na svojo lastninsko pravico. Da lastnina ni pomembna, trdi po pravilu tisti, ki v sporu ni lastnik. V pravni državi je pomembno, kdo je lastnik."
V prispevku za Delo.si Gregor Tomc tudi opiše svoje videnje mladine v Rogu. "Kot mladi ljudje so odrinjeni. Vendar pa gre po drugi strani za privilegirano mladino iz srednjih in višjih slojev, ki bo končala na uglednih položajih, v firmah, bankah ali šolah in bo čez nekaj let na skvot v Rogu gledala kot na zanimivo mladostno izkušnjo."
Povezani članki
Zadnje objave
P. Metod Benedik, cerkveni zgodovinar: Škofjeloški pasijon je unikum v svetu
29. 3. 2024 ob 6:31
Svoboda govora ali govor Svobode
28. 3. 2024 ob 7:31
Ekskluzivno za naročnike
Domovina 141: 30 let uroka Depale vasi
27. 3. 2024 ob 6:29
Domovina 140: Kam gre denar od precenjenih železniških postaj
20. 3. 2024 ob 6:29
To je groza, ni pa strah – Justin Earl Grant
18. 3. 2024 ob 23:11
Prihajajoči dogodki
MAR
29
V kapeli Zavoda ŽIVIM križev pot za življenje
15:00 - 15:45
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30
MAR
31
ZAJETI V IZVIRU - SLOVENSKI OTROCI LEBENSBORNA
18:00 - 19:00
APR
01
APR
01
KINO V ŽIVO: OKRONANA
19:00 - 21:00
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.