Gradnja džamije v Ljubljani se nadaljuje, bogati "stric iz ozadja" ponovno Katar. Nas milijoni iz države s šeriatskim pravom lahko skrbijo?

POSLUŠAJ ČLANEK
Iz Islamske skupnosti v Sloveniji prihaja informacija, da bo katarska vlada prispevala še 11 milijonov evrov za dokončanje džamije v Ljubljani, katere gradnja se je po podražitvi ustavila po prvi fazi in tako stoji že leto in pol.


Slednje pomeni, da bo Islamski verski in kulturni center v Sloveniji arabska država Katar, v kateri velja šeriatsko pravo, financirala skoraj 75-odstotno. Mar res lahko pričakujemo, da od slovenskih muslimanov v zameno ne bo želela niti besede oz. nikakršnega vpliva? 

Pogledali smo, kako je s financiranjem drugih islamskih projektov s strani Katarja po Evropi. 

Odlična novica za slovenske muslimane


Mufti islamske skupnosti v Sloveniji Nedžad Grabus je te dni za mariborski Večer potrdil, da je katarska vlada odobrila še 10,8 milijona evrov donacije za izgradnjo ljubljanske džamije. Katar je v ta namen sicer že prispeval okoli 15 mio eur, gradnja pa se je po podražitvi na 22 milijonov pred dobrim letom in pol zaradi pomanjkanja sredstev ustavila.

Vrednost celotne investicije islamskega verskega in kulturnega centra je sicer 35 milijonov. Mufti pričakuje, da bodo z omenjenim denarjem lahko zgradili objekt, a brez opreme, in upa, da bodo v njem lahko molili že prihodnje poletje. Dokončanje gradnje je bilo sicer sprva napovedano za l. 2016, a se je močno zavleklo; kot je znano, pa ga spremlja tudi precej pomislekov in negodovanj Ljubljančanov.

Nejasno in sporno delovanje bogatih katarskih šejkov


Največ resnih pomislekov in kritik se vrti okoli porekla donacij ter potencialnih možnosti za razvoj skrajnih islamskih nazorov oz. skupin. Dejstvo namreč je, da so zadnja leta po Evropi oblasti v več islamskih kulturnih centrih odkrile določene celice in skupine, ki so se radikalizirale oz. začele usmerjati v skrajne, fundamentalistične razlage islama ter ponekod tudi novačile in urile teroriste.

Pogosti finančni podporniki islamskih skupnosti po Evropi so arabske države ali premožni zasebniki, pri tem pa prednjačijo (bogate) sunitske zalivske države. Kdor vsaj malo spremlja dogajanje na Bližnjem vzhodu, ve, da tam skorajda ni države oz. vlade, ki ne bi tako ali drugače podpirala določenih terorističnih aktivnosti - ponavadi sicer na regionalnem nivoju in redko v smislu džihadistov v slogu Islamske države.

Tudi Katar pri tem ni nobena izjema. Ta izredno bogat polotok v Perzijskem zalivu sicer že nekaj desetletij skuša peljati nekakšno "dvojno igro" - diplomatsko se povezuje tako z Zahodom in njegovimi zavezniki (npr. Savdsko Arabijo, ZAE) kot s t. i. šiitskim taborom, ki ga vodi Iran. Pred časom je tako nemalo prahu dvignil poziv Savdske Arabije k mednarodni izolaciji Katarja zaradi financiranja terorizma, ki pa širše podpore sicer ni dobil.

V državi prevladujejo sunitski muslimani, med njimi jih največ pripada zelo konservativni različici islama vahabizmu, ki je tarča številnih kritik tako na Zahodu kot drugod po svetu. V Katarju po ustavi velja šeriatsko pravo, a se njegova izjemno stroga pravila in zapovedi ne uporabljajo povsem dosledno, saj v državi po nekaterih podatkih živi kar 85 % tujcev, od katerih jih okoli polovica sploh ni muslimanov.

Kako je s katarskim financiranjem projektov v Evropi?


Tako Katar kot nekatere druge arabske države (največkrat Savdska Arabija) so se v Evropi že nekajkrat znašle pred obtožbami, da financirajo radikalne in z ekstremizmom, pogosto pa tudi terorizmom spogledajoče se muslimanske organizacije ali posameznike.

Tako je bilo denimo tekom druge polovice lanskega leta v Veliki Britaniji veliko govora o vladnem poročilu o financiranju terorizma iz tujine, ki je deloma potrdilo, da nekatere zalivske države posredno ali neposredno financirajo skrajneže na Otoku, npr. vahabistična in salafistična združenja, pa tudi problematično Muslimansko bratovščino. Nekajkrat je šlo, podobno kot v slovenskem primeru, tudi za financiranje izgradnje islamskih verskih centrov.

V zvezi s financiranjem Muslimanske bratovščine (in deloma drugih) so sicer še posebej za Katar prihajala poročila in razprave tudi iz drugih držav, npr. Francije, Irske in Španije. Do podobnih ugotovitev so prišle tudi nekatere nevladne organizacije. Ob tem so mnogi opozarjali, da je bilo britansko vladno poročilo do zalivskih držav iz diplomatskih vzrokov še prizanesljivo - Savdska Arabija, ki je daleč največji "investitor" te vrste, je namreč tudi glavni zahodni bližnjevzhodni zaveznik.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike