Iz Islamske skupnosti v Sloveniji prihaja informacija, da bo katarska vlada prispevala še 11 milijonov evrov za dokončanje džamije v Ljubljani, katere gradnja se je po podražitvi ustavila po prvi fazi in tako stoji že leto in pol.
Slednje pomeni, da bo Islamski verski in kulturni center v Sloveniji arabska država Katar, v kateri velja šeriatsko pravo, financirala skoraj 75-odstotno. Mar res lahko pričakujemo, da od slovenskih muslimanov v zameno ne bo želela niti besede oz. nikakršnega vpliva?
Pogledali smo, kako je s financiranjem drugih islamskih projektov s strani Katarja po Evropi.
Odlična novica za slovenske muslimane
Mufti islamske skupnosti v Sloveniji Nedžad Grabus je te dni za mariborski Večer potrdil, da je katarska vlada odobrila še 10,8 milijona evrov donacije za izgradnjo ljubljanske džamije. Katar je v ta namen sicer že prispeval okoli 15 mio eur, gradnja pa se je po podražitvi na 22 milijonov pred dobrim letom in pol zaradi pomanjkanja sredstev ustavila.
Vrednost celotne investicije islamskega verskega in kulturnega centra je sicer 35 milijonov. Mufti pričakuje, da bodo z omenjenim denarjem lahko zgradili objekt, a brez opreme, in upa, da bodo v njem lahko molili že prihodnje poletje. Dokončanje gradnje je bilo sicer sprva napovedano za l. 2016, a se je močno zavleklo; kot je znano, pa ga spremlja tudi precej pomislekov in negodovanj Ljubljančanov.
Nejasno in sporno delovanje bogatih katarskih šejkov
Največ resnih pomislekov in kritik se vrti okoli porekla donacij ter potencialnih možnosti za razvoj skrajnih islamskih nazorov oz. skupin. Dejstvo namreč je, da so zadnja leta po Evropi oblasti v več islamskih kulturnih centrih odkrile določene celice in skupine, ki so se radikalizirale oz. začele usmerjati v skrajne, fundamentalistične razlage islama ter ponekod tudi novačile in urile teroriste.
Pogosti finančni podporniki islamskih skupnosti po Evropi so arabske države ali premožni zasebniki, pri tem pa prednjačijo (bogate) sunitske zalivske države. Kdor vsaj malo spremlja dogajanje na Bližnjem vzhodu, ve, da tam skorajda ni države oz. vlade, ki ne bi tako ali drugače podpirala določenih terorističnih aktivnosti – ponavadi sicer na regionalnem nivoju in redko v smislu džihadistov v slogu Islamske države.
Tudi Katar pri tem ni nobena izjema. Ta izredno bogat polotok v Perzijskem zalivu sicer že nekaj desetletij skuša peljati nekakšno “dvojno igro” – diplomatsko se povezuje tako z Zahodom in njegovimi zavezniki (npr. Savdsko Arabijo, ZAE) kot s t. i. šiitskim taborom, ki ga vodi Iran. Pred časom je tako nemalo prahu dvignil poziv Savdske Arabije k mednarodni izolaciji Katarja zaradi financiranja terorizma, ki pa širše podpore sicer ni dobil.
V državi prevladujejo sunitski muslimani, med njimi jih največ pripada zelo konservativni različici islama vahabizmu, ki je tarča številnih kritik tako na Zahodu kot drugod po svetu. V Katarju po ustavi velja šeriatsko pravo, a se njegova izjemno stroga pravila in zapovedi ne uporabljajo povsem dosledno, saj v državi po nekaterih podatkih živi kar 85 % tujcev, od katerih jih okoli polovica sploh ni muslimanov.
Kako je s katarskim financiranjem projektov v Evropi?
Tako Katar kot nekatere druge arabske države (največkrat Savdska Arabija) so se v Evropi že nekajkrat znašle pred obtožbami, da financirajo radikalne in z ekstremizmom, pogosto pa tudi terorizmom spogledajoče se muslimanske organizacije ali posameznike.
Tako je bilo denimo tekom druge polovice lanskega leta v Veliki Britaniji veliko govora o vladnem poročilu o financiranju terorizma iz tujine, ki je deloma potrdilo, da nekatere zalivske države posredno ali neposredno financirajo skrajneže na Otoku, npr. vahabistična in salafistična združenja, pa tudi problematično Muslimansko bratovščino. Nekajkrat je šlo, podobno kot v slovenskem primeru, tudi za financiranje izgradnje islamskih verskih centrov.
V zvezi s financiranjem Muslimanske bratovščine (in deloma drugih) so sicer še posebej za Katar prihajala poročila in razprave tudi iz drugih držav, npr. Francije, Irske in Španije. Do podobnih ugotovitev so prišle tudi nekatere nevladne organizacije. Ob tem so mnogi opozarjali, da je bilo britansko vladno poročilo do zalivskih držav iz diplomatskih vzrokov še prizanesljivo – Savdska Arabija, ki je daleč največji “investitor” te vrste, je namreč tudi glavni zahodni bližnjevzhodni zaveznik.
Katar po Evropi financira gradnjo mosej in islamskih kulturnih centrov.
Kaksna pa je verska svoboda v Katarju?
Prebivalstvo Katarja je bilo do zacetka 7. st. krscansko. Takrat se je zgodila spreobrnitev v Islam. 14 stoletij je trajala absolutna prevlada Islama.
V zadnjih desetletjih se je v Katarju naselilo veliko delavcev iz vsega sveta. Danes je 70% prebivalcev imigrantov. Med njimi je nekaj deset tisocev kristjanov. Kristjani so se desetletja zbirali naskrivaj v privatnih hisah. Pred priblizno 10 leti so se razmere izboljsale. Kristjani Katarja so dobili v 50letni najem zemljisce na obrobju Dohe in dovoljenje za zgraditev 6 krscanskih cerkva. Prva je bila zgrajena in posvecena katoliska cerkev Cerkev nase Gospe Roznega venca, leta 2008. To je bil velik dogodek s 5urno maso v veliko jezikih, okrog 40 skofi in duhovniki, 10 000 verniki.
Cerkev na zunaj z nicemer ne spominja, da je krscanska cerkev. Nizka zgradba, brez zvonika, brez zvonov, brez kriza.
V Katarju velja seriatsko pravo, ceprav ga ne izvajajo strogo. Drzavna religija je vahabitski islam. Samo islamu je dovoljeno, da se javno manifestira. Nobena krscanska misijonarska dejavnost ni dovoljena.
—
Islam je vera nasilja, ki bi jo moral ves miroljubni in civilizirani svet, teistični ali ateistični, obsojati in preprečevati njeno širitev. V okoljih, kjer kot tujek že deluje, bi pa moralo biti njeno javno delovanje prepovedano, podobno, kot to velja v Nemčiji za pripadnike neonacistov ali RA.
Primerjajte odnos Katarja do nemuslimanskih religij in zahteve muslimanov v Evropi.
Katar v javnosti ne dovoli nobenih nemuslimanskih verskih znamenj. Na cerkvi ne sme biti kriza.
V krscanski Evropi pa Katar gradi moseje z minareti, po krscanski Evropi se z minaretov oglasajo mujezini, zenske hodijo zakrite, ponekod se zberejo kar na ulici in javno opravljajo svoje molitve, zahtevajo halal hrano ….
Vse to pocno z namenom: demonstrirajo svojo Moc. Muslimani se ne bodo “integrirali”. Podredili si bodo Evropejce ….
RKC pa ima vse v Vatikanu.Nič ne prinesejo,samo odnašajo.
Tako je. Levičarji stalno očitate RKC, da jo financira Vatikan oz. še bolje, da denar od tukaj odteka v Vatikan. Me zanima vaše mnenje glede tega primera, ko Katar financira verske objekte in druge aktivnosti muslimanske verske skupine.
Ne,slovenceljček.RKC,moramo financirati tudi tisti,ki s to institucijo nočemo imeti nič.Iz Vatikana pa v Slovenijo ni nič.To je narobe.
Cerkveni davek kot v Nemciji. Me prav zanima koliko “vernikov” bi se bilo, ce bi odvajali 7% svoje place. Americani imajo en dober rek:” Put your money where your mouth is”.
Predlagam uredništvu – vso pravico ima – da blokira določene tako imenovane komentatorje, to je tiste, ki izkoristijo vsako priliko, da blatijo vernike in cerkev.
Če se na tem področju ne bo naredil red, bom obžaloval svojo donacijo in ta portal enostavno zapustil. Kar je preveč je pač preveč!
Jaz bi rajši videl kakšno fotografijo nove pediatrične klinike in kakšen ducat sposobnih kirurgov slovenskega rodu.
Gradnja muslimanske cerkve (džamije) nam sapmo nazorno kaže, kako uspešno nas muslimani okuipirajo in podjarmljajo.
Podalpski bitalci, le glejte, jutri boste še poslušali alahov klic. v bodočnosti se boste morali temu odzvati, kot npr. ob obletnici titove smrti, ko si zavijale sirene, narod pa je moral mirno stati in v mislih moliti za ubogega diktatorja.