Govor o stanju v Uniji: 140 milijard za blažitev energetske krize, kapice poceni proizvajalcem elektrike, sveženj za "obrambo demokracije"

Govor predsednice EK, Ursule von der Leyen, o stanju v EU (vir foto: Twitter Ursule von der Leyen)
POSLUŠAJ ČLANEK
Letošnji nagovor predsednice evropske komisije Ursule von der Leyen o stanju v Uniji je potekal v senci (in barvah) Ukrajine. Vojna v tej državi in njene posledice so povezovale celoten nagovor. Prisotna je bila tudi žena ukrajinskega predsednika, Olena Zelenska.

Govor je napovedal številne ukrepe za spopad s trenutno krizo.

Začel se je z orisom trenutne situacije. Parlament prvič razpravlja o stanju Unije, medtem ko na evropskih tleh divja vojna. Kot je dejala von der Leynova, gre za vojno med demokracijo in avtokracijo. V tem konfliktu je EU trdno na strani Ukrajine. Sankcije proti Rusiji bodo ostale, pomoč Ukrajini se bo nadaljevala. Von der Leyen je priznala, da se življenjski stroški prebivalcev Unije višajo, a je zagotovila, da se bo Evropa prilagodila novi realnosti. 

https://twitter.com/LjudmilaNovak/status/1569950294724775936

Ukrepi EU v prihodnjih letih


V luči tega je napovedala različne ukrepe in usmeritve Unije v prihodnjih letih. Za ublažitev šoka energetske krize v državah članicah bo zbranih več kot 140 milijard evrov. Omenjeni so bili ukrepi za zmanjšanje porabe električne energije, ki pa ne bodo dovolj. Zato je predlagala kapico na prihodke podjetij, ki proizvajajo električno energijo z nizkimi stroški, saj naj bi v teh težkih časih dobičke delili vsi, še posebej pa jih je treba nameniti tistim, ki pomoč najbolj potrebujejo. Poudarila je tudi, da so vse to le začasni ukrepi. 

Manj začasen pa naj bi bil odnos do fosilnih goriv. Kot je dejala von der Leyen, je bilo subvencioniranje fosilnih goriv v preteklosti napaka, tako za podnebje kot za javne finance. Tu je izpostavila Dansko, ki je že pred časom začela odločno vlagati v izkoriščanje vetrne energije. 
Manj začasen pa naj bi bil odnos do fosilnih goriv. Kot je dejala von der Leyen, je bilo subvencioniranje fosilnih goriv v preteklosti napaka, tako za podnebje kot za javne finance.

Kot preobrat je izpostavila vodik, ki v Nemčiji že poganja regionalne vlake. S tem namenom je napovedala ustanovitev evropske banke za vodik. Ta bo pomagala jamčiti za nakupe vodika, zlasti s črpanjem iz sklada za inovacije, in bo lahko z naložbami v vrednosti treh milijard evrov pomagala pri vzpostavljanju prihodnjega trga vodika. 

Za spopadanje s posledicami podnebnih sprememb pa je napovedala podvojitev zmogljivosti za gašenje požarov z nakupom desetih lahkih amfibijskih zrakoplovov in treh helikopterjev. 

Zaradi načrtovanega zelenega prehoda se bodo evropske potrebe po elementih redke zemlje do leta 2030 povečale za petkrat. Vendar pa ta trg skoraj v celoti obvladuje Kitajska. Da bi se izognili vnovični odvisnosti od ene same države, je napovedala nova trgovinska partnerstva s podobno mislečimi partnerji, kot so Čile, Mehika, Nova Zelandija, Avstralija in Indija. Zaradi kitajske dominance pri predelavi teh kovin je napovedala evropski akt o kritičnih surovinah.

Vir: Ursula von der Leyen Twitter


 

Obramba demokracije


Vsebinski del govora je von der Leynova zaključila z vojno v Ukrajini. Tu je zlasti pomembno, da je izpostavila Zahodni Balkan, Ukrajino, Moldavijo in Gruzijo, katerih prihodnost naj bi bila v EU. V sklopu prizadevanj za krepitev demokracij je napovedala sveženj o obrambi demokracije, ki bo poskrbel za razkrivanje prikritega tujega vpliva in sumljivega financiranja. Prav tako je napovedala ukrepe za posodobitev zakonodajnega okvira za boj proti korupciji. 

https://twitter.com/KGroselj/status/1569957972536614913
Tu je zlasti pomembno, da je izpostavila Zahodni Balkan, Ukrajino, Moldavijo in Gruzijo, katerih prihodnost naj bi bila v EU.

Govor je bil sklenjen s predstavitvijo dveh mladih Poljakinj, ki sta zbrali skupino prostovoljcev za pomoč in podporo ukrajinskim beguncem. Prav to naj bi EU predstavljala – sočutje, odločnost in solidarnost. 

https://twitter.com/vonderleyen/status/1569945941242691584

Ker pa Unija predstavlja tudi demokracijo, seveda ni šlo brez kritik na račun govora in delovanja komisije. Manfred Weber iz vrst EPP je opozoril na preobilje novih zakonov, probleme s pridelavo hrane ter nujnost evropskega obrambnega načrta. Iratxe Garcia iz vrst PES pa je EPP obtožila omogočanja in normaliziranja skrajne desnice. Podobnih misli je bila tudi Ska Keller iz vrst Zelenih. Marco Zanni (ID) pa je udaril nazaj, da ukvarjanje z "vzponom fašizma" ni skrb navadnih ljudi.

KOMENTAR: Teo Petrovič Presetnik
Vodstvo EU odločno na strani Ukrajine in energetske osamosvojitve
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je v letošnjem govoru o stanju EU še enkrat pokazala odločnost evropskih inštitucij pri vodenju Evrope. Vojna v Ukrajini in letošnje poletje sta opozorila na potrebo, da se evropske države osamosvojijo od uvoženih fosilnih goriv. A pri tej nujni tranziciji nas lahko še vedno globoko skrbi, kakšen vpliv bo ta energetska sprememba imela na naše denarnice. Kakorkoli, iz govora von der Leynove se da ugotoviti, da bo komisija neformalno podprla olajšanje pravil glede zadolžitve pri investicijah o novih »zelenih« virih energije, kar bo zagotovo razjezilo »frugalne« članice EU (Avstrija, Danska, Nizozemska in Švedska). Celotni govor se je uvrstil tudi v vedno bolj geopolitično vlogo EU. Odločnost predsednice komisije glede evropske podpore Ukrajine proti ilegalni ruski invaziji in širitve EU kaže na bolj samozavestni pristop evropskih inštitucij pri geopolitičnih temah. Kljub temu, vprašanje ostaja, ali bo komisija zmožna prepričati tudi svoje najbolj kontroverzne članice k temu novemu pristopu.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike