Gospodinjstva trošijo, zaposlenost še višja, gospodarske napovedi pa, ob svarilih, kar ugodne

Foto: depositphotos.com,

Napoved gospodarske rasti in inflacije Evropske komisije je zaradi vojne v Ukrajini pričakovano poslabšana, a se vseeno zdi, da je situacija pod nadzorom. V primeru odklopa od ruskega plina pa se lahko makroekonomska situacija močno zaplete. 

V Sloveniji je medletna rast po podatkih Statističnega urada visoka, skoraj 10-odstotna, a to predvsem zaradi zelo nizke lanske osnove. Se je pa po drugi strani bruto domači proizvod v prvem četrtletju letošnjega leta glede na zadnje lansko četrtletje povečal le za 0,8 %. Povpraševanje ostaja visoko, nadaljujejo se tudi ugodne razmere na trgu dela.

Kot je bilo povedano na današnji novinarski konferenci Statističnega urada, je na povišanje BDP v prvi vrsti vplivala potrošnja gospodinjstev, ki se je povišala za 20 %. Med izdatki gospodinjstev so se povišali nakupi vseh vrst izdelkov in storitev, izjema so le trajni proizvodi – ti so se zmanjšali predvsem zaradi nenakupov avtomobilov.

Zaposlenost se je povečala za 3,3 %, kar je več kot v preteklih četrtletjih. Novozaposlenih je tako 34.000 oseb. Največ novih delovnih mest je bilo v dejavnosti gostinstva, predelovalnih dejavnostih in v gradbeništvu.

Poglejmo, v kakšnem gospodarskem stanju je Slovenija v evropskem kontekstu.

Napoved Evropske komisije pričakovano poslabšana

Pred dvema dnevoma je Evropska komisija objavila gospodarsko napoved. To je prva napoved po februarskem ruskem napadu na Ukrajino, zato so bile korekcije glede na prejšnjo pričakovane. Napoved rasti za leto 2022 je tako padla za več kot eno odstotno točko –  na 2,7 % za letošnje in 2,3 % za prihodnje leto. Inflacija, ki je specifična, saj jo poganja več dejavnikov, bo na območju Unije 6,8 %.

Je pa to le eden od možnih scenarijev. Po tistem najbolj črnogledem, ki vključuje prekinitev dobav ruskega plina, bi bili makroekonomski kazalniki precej slabši – rast bruto domačega proizvoda bi bila v tem primeru komaj pozitivna.

Da je bila hitrost okrevanja slovenskega gospodarstva po koronakrizi nad evropskim povprečjem, vemo. V skladu s tem so tudi nove napovedi Evropske komisije. Napovedana rast BDP za Slovenijo je 3,7 % za letošnje in 3,1 % za prihodnje leto. Nekoliko nižja od povprečja je tudi napovedana inflacija – letos naj bi bila  6,1 %, v letu 2023 pa 3,3 %.

Kot je v Odmevih povedal ekonomist Marko Pahor, je v Evropi sicer težko govoriti o stagnaciji, se bo pa treba z inflacijo spopasti z vso resnostjo, da bo ta v naslednjem letu spet dva- do triodstotna. Pri spopadanju z njo opozarja Pahor zaradi njene specifičnosti na sledečo težavo: »Predvsem gre za ukrepe zmanjševanja ponudbe denarja, zmanjševanja monetarne mase. Treba pa se je zavedati, da je [tokratna] inflacija v največji meri ponudbena, pri kateri je treba biti zelo previden, da preveč ne zadušiš celotnega povpraševanja.«

Na kratek rok je slovensko gospodarstvo odvisno predvsem od dogajanja na tujem

Slovensko gospodarstvo si je po koronakrizi opomoglo bolje od povprečja evropskih držav. Glede na napovedi Evropske komisije bo tako tudi v letošnjem in prihodnjem letu. Bodo pa razmere odvisne predvsem od svetovnega dogajanja, na monetarnem področju pa od Evropske centralne banke.

Na kratek rok slovenska vlada ne more narediti prav veliko. Sprejetja ukrepov iz koalicijske pogodbe bodoče vlade, o kateri smo že pisali, ne gre pričakovati kaj kmalu. Ti lahko torej predvsem na daljši rok škodijo gospodarstvu oziroma strani ponudbe.

Nevarno pa je, če bi napovedi nove vlade povzročile v gospodarstvu paniko. Po drugi strani lahko povišana državna vlaganja kompenzirajo učinke restriktivne monetarne politike, ki jo gre pričakovati zaradi visoke inflacije.

1 komentar

  1. Od sedaj naprej bo pri nas nova oblast povedala – zakaj naj trošimo in – kam bo investirala n a š e prihranke. Očitmo smo takšne budale, da rabimo to skupino in cvetober strokovnjakov, ki nam bodo zelo “modro” svetovali.

    Že ob izbiri ministrstev mi je slabo! Ko grem na pregled k zdravniku, želim da me obravnava zdravnik in ne bolniška strežnica. Sestava naše vlade pa je polna “bolniških strežnic”.

Komentiraj