Gospodarstvo beleži rast, a vse je podobno kot leta 2007, tik pred krizo
POSLUŠAJ ČLANEK
Mednarodni denarni sklad (IMF) je izdal novo poročilo o obetih za svetovno gospodarstvo, ki višjo gospodarsko rast ter manjšo brezposelnost v primerjavi z lanskim letom napoveduje tudi Sloveniji.
Svetovnemu gospodarstvu trenutno kaže dobro, a se rast dolgoročno upočasnjuje, IMF pa hkrati opozarja na nujnost reform, saj rast ne bo trajala v nedogled.
Kako kaže Sloveniji?
IMF Sloveniji za letošnje leto napoveduje 4-odstotno gospodarsko rast (lani je bila 3%), v prihodnjem letu pa naj bi se ta že upočasnila na 2,5 odstotka.
Inflacija naj bi bila letos 1,6-odstotna, drugo leto pa 1,8-odstotna.
Brezposelnost po napovedih prav tako upada; letos naj bi bila 6,8-odstotna, prihodnje leto 6,4-odstotna.
V primerjavi z drugimi državami?
Slovenija bo po napovedih IMF letošnje leto sklenila z gospodarko rastjo, ki je višje kot v državah višjegrajske skupine (Slovaška: 3,3%, Poljska 3,8%, madžarska 3,2% in Češka; 3,5%), hkrati pa bomo imeli Slovenci tudi drugo najvišjo stopnjo brezposelnosti glede v primerjavi s temi državami, višjo, 8,1-odstotno IMF napoveduje Slovaški.
Slovenija bo imela po napovedih letos tudi najvišjo gospodarsko rast glede na vse svoje sosede (Italija - 1,5%, Avstrija - 2,3%, Madžarska - 3,2% in Hrvaška 2,9%), stopnja brezposelnosti pa bo po projekcijah IMF nižja v Avstiji (5,4%) in na Madžarskem (4,4%), precej višja pa v Italiji (11,4%) in na Hrvaškem (13,4%). V vseh omenjenih državah naj bi se prihodnje leto zmanjšala stopnja brezposelnosti, gospodarska rast pa bo prav tako upočasnjena povsod, razen na Madžarskem, kjer naj bi zrasla za dve odstotni točki.
Najvišjo gospodarsko rast znotraj EU naj bi letos beležili Islandija in Romunija (obe 5,5%), najnižjo Švica (1%). Najvišja, 22,3-odstotna brezposelnost, pesti Grčijo, najnižjo 2,8-odstotno pa ima Islandija.
Globalna rast, a časa za počivanje na lovorikah ni
Globalno IMF svetovnemu gospodarstvu desetletje po začetku finančne krize napoveduje 3,6-odstotno gospodarsko rast, za prihodnje leto pa 3,7-odstotno. Bolje od zadnje, julijske, napovedi kaže evroobmočju, Japonski, Aziji in Rusiji, slabše pa ZDA, Veliki Britaniji in Indiji. Rekordno, preko 5% so zrastle Indonezija, Malezija, Filipini, Tajska in Vietnam.
Ob tem se na Mednarodnem denarnem skladu bojijo, da bi pozitivni kazalci državnim voditeljem dali lažen signal samozadovoljstva in varnosti in opozarjajo, da kljub trenutnim spodbudnim napovedim rast ne bo trajna, če ne bo prišlo do reform. Poleg tega opozarjajo na dejstvo, da je v številnih razvitih gospodarstvih inflacija še vedno pod ciljno mejo, države izvoznice se soočajo z nizkimi cenami, posebej energentov, pri rasti ne sodelujejo vse države, rast plač je šibka, srednjeročni obeti pa ne kažejo najbolje.
Možna kriza?
Bojijo se ponavljanja napak bank izpred desetletja, ko so vodile v krizo in opažajo kazalnike, ki vplivajo na gibanja v svetovnem gospodarstvu in dolgoročno ne kažejo najbolj svetlih obetov.
Situacija spominja na leto 2007, ki je glede na napovedi kazalo optimistično rast, nato pa prineslo najhujšo recesijo po letu 1930.
Christine Lagarde, vodja Mednarodnega denarnega sklada, je zato svetovne voditelje pozvala, naj nadaljujejo z reformami, ki bi sedanje gospodarsko okrevanje spremnile v bolj trajno rast.
Nujne reforme
Maurice Obstfeld, gospodarski svetovalec Mednarodnega denarnega sklada, pa opozarja na visoke cene premoženja, hitro rast kreditov na Kitajskem, politične pretrese v Kataloniji in Brexit, ki vi vsak posebej lahko kaj hitro vodili v hude finančne pretrese.
"Oblikovalci politik morajo ohraniti dolgoročno vizijo in izkoristiti trenutno stanje za izvajanje strukturnih in fiskalnih reform, potrebnih za večjo prožnost, produktivnost in naložbe," še poudarja Obstfeld.
Svetovnemu gospodarstvu trenutno kaže dobro, a se rast dolgoročno upočasnjuje, IMF pa hkrati opozarja na nujnost reform, saj rast ne bo trajala v nedogled.
Kako kaže Sloveniji?
IMF Sloveniji za letošnje leto napoveduje 4-odstotno gospodarsko rast (lani je bila 3%), v prihodnjem letu pa naj bi se ta že upočasnila na 2,5 odstotka.
Inflacija naj bi bila letos 1,6-odstotna, drugo leto pa 1,8-odstotna.
Brezposelnost po napovedih prav tako upada; letos naj bi bila 6,8-odstotna, prihodnje leto 6,4-odstotna.
V primerjavi z drugimi državami?
Slovenija bo po napovedih IMF letošnje leto sklenila z gospodarko rastjo, ki je višje kot v državah višjegrajske skupine (Slovaška: 3,3%, Poljska 3,8%, madžarska 3,2% in Češka; 3,5%), hkrati pa bomo imeli Slovenci tudi drugo najvišjo stopnjo brezposelnosti glede v primerjavi s temi državami, višjo, 8,1-odstotno IMF napoveduje Slovaški.
Slovenija bo imela po napovedih letos tudi najvišjo gospodarsko rast glede na vse svoje sosede (Italija - 1,5%, Avstrija - 2,3%, Madžarska - 3,2% in Hrvaška 2,9%), stopnja brezposelnosti pa bo po projekcijah IMF nižja v Avstiji (5,4%) in na Madžarskem (4,4%), precej višja pa v Italiji (11,4%) in na Hrvaškem (13,4%). V vseh omenjenih državah naj bi se prihodnje leto zmanjšala stopnja brezposelnosti, gospodarska rast pa bo prav tako upočasnjena povsod, razen na Madžarskem, kjer naj bi zrasla za dve odstotni točki.
Najvišjo gospodarsko rast znotraj EU naj bi letos beležili Islandija in Romunija (obe 5,5%), najnižjo Švica (1%). Najvišja, 22,3-odstotna brezposelnost, pesti Grčijo, najnižjo 2,8-odstotno pa ima Islandija.
Globalna rast, a časa za počivanje na lovorikah ni
Globalno IMF svetovnemu gospodarstvu desetletje po začetku finančne krize napoveduje 3,6-odstotno gospodarsko rast, za prihodnje leto pa 3,7-odstotno. Bolje od zadnje, julijske, napovedi kaže evroobmočju, Japonski, Aziji in Rusiji, slabše pa ZDA, Veliki Britaniji in Indiji. Rekordno, preko 5% so zrastle Indonezija, Malezija, Filipini, Tajska in Vietnam.
Ob tem se na Mednarodnem denarnem skladu bojijo, da bi pozitivni kazalci državnim voditeljem dali lažen signal samozadovoljstva in varnosti in opozarjajo, da kljub trenutnim spodbudnim napovedim rast ne bo trajna, če ne bo prišlo do reform. Poleg tega opozarjajo na dejstvo, da je v številnih razvitih gospodarstvih inflacija še vedno pod ciljno mejo, države izvoznice se soočajo z nizkimi cenami, posebej energentov, pri rasti ne sodelujejo vse države, rast plač je šibka, srednjeročni obeti pa ne kažejo najbolje.
Možna kriza?
Bojijo se ponavljanja napak bank izpred desetletja, ko so vodile v krizo in opažajo kazalnike, ki vplivajo na gibanja v svetovnem gospodarstvu in dolgoročno ne kažejo najbolj svetlih obetov.
Situacija spominja na leto 2007, ki je glede na napovedi kazalo optimistično rast, nato pa prineslo najhujšo recesijo po letu 1930.
Christine Lagarde, vodja Mednarodnega denarnega sklada, je zato svetovne voditelje pozvala, naj nadaljujejo z reformami, ki bi sedanje gospodarsko okrevanje spremnile v bolj trajno rast.
Nujne reforme
Maurice Obstfeld, gospodarski svetovalec Mednarodnega denarnega sklada, pa opozarja na visoke cene premoženja, hitro rast kreditov na Kitajskem, politične pretrese v Kataloniji in Brexit, ki vi vsak posebej lahko kaj hitro vodili v hude finančne pretrese.
"Oblikovalci politik morajo ohraniti dolgoročno vizijo in izkoristiti trenutno stanje za izvajanje strukturnih in fiskalnih reform, potrebnih za večjo prožnost, produktivnost in naložbe," še poudarja Obstfeld.
Zadnje objave
Preobrat na listi Svobode, Merlo odpadel, namesto njega Leben, na vrh Joveva
25. 4. 2024 ob 6:00
Zakaj se čakalne dobe v zdravstvu še vedno podaljšujejo?
24. 4. 2024 ob 16:30
"Stanje zdravstva je katastrofalno", vlada pa le opazuje
24. 4. 2024 ob 13:23
Na Dars-u odslovili AMZS pri poslu odvoza vozil z avtocest in hitrih cest
24. 4. 2024 ob 12:33
V študentskem naselju pozivi k ubijanju Judov
24. 4. 2024 ob 12:15
Strah v Bruslju: TikTok ogroža duševno zdravje?
24. 4. 2024 ob 9:34
Ustavite levico
24. 4. 2024 ob 6:00
Ekskluzivno za naročnike
Slovenska policija zatajila ob napovedi strelskega napada
22. 4. 2024 ob 16:50
Odilo Globočnik – nacistični zločinec slovenskih korenin
21. 4. 2024 ob 17:30
Prihajajoči dogodki
Video objave
Vroča tema: očiščeni "janšizma" – padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Odmev tedna: Prišel, videl in komaj zmagal
19. 4. 2024 ob 20:10
Izbor urednika
Na Dars-u odslovili AMZS pri poslu odvoza vozil z avtocest in hitrih cest
24. 4. 2024 ob 12:33
Vroča tema: očiščeni "janšizma" – padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Pravna država: če imaš 40 poslancev, še ne pomeni, da imaš absolutno oblast
19. 4. 2024 ob 6:00
1 komentar
Rajko Podgoršek
Gospodarstvo se je razdolžilo, izvoz raste. Sedaj je ugoden trenutek za reforme, ki pa jih Slovenija zamuja. Ob novi krizi je edini plus, da - če krize ne bo takoj in imamo še nekaj let - bo gospodarstvo močno razgdolženo in pripralvjeno na krizo, država bo pa pač morala odpuščati javne uslužbence in krčiti izdatke.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.