Gospodarstva vzhodne Evrope tri desetletja po propadu komunizma: slovensko med najbolj upehanimi
POSLUŠAJ ČLANEK
Pred tridesetimi leti so komunistični režimi v vzhodni Evropi odštevali svoje zadnje ure. Skupaj z njihovim propadom je v države tega dela Evrope prišlo tudi svobodno tržno gospodarstvo.
Vendar zanj vse države niso enako široko odprle vrat. Njihov pristop do ekonomske liberalizacije je močno opazen tudi trideset let pozneje.
Nekatere od njih le slabo podpirajo ekonomsko svobodo in z njo mednarodno trgovino in neposredne tuje naložbe. Spet druge so postale ekonomsko zelo uspešne. Uspelo jim je zmanjšati ovire za mednarodno trgovino, znižati mejne davčne stopnje, doseči monetarno stabilnost, izpeljati procese deregulacije in reformirati pravni sistem.
Kot kažejo podatki Freiserjevega inštituta, so v zadnjih dveh desetletjih vsa nekdanja socialistična gospodarstva liberalizirala in okrepila svoje trge. Proces je potekal mnogo hitreje kot v preostalem svetu.
Leta 1995 je povprečna ocena ekonomskih svoboščin za nekdanja socialistična gospodarstva zaostajala za svetovnim povprečjem za 0,93 točke, v letu 2005 za 0,12 točke in v letu 2016 za 0,33 točke. Najpomembnejše izboljšanje v obdobju 1995–2016 je bilo v Romuniji, ki je izboljšala svoj rezultat za 3,54 točke in se iz indeksa EFW povzpela s 113. na 20. mesto. Nasprotno pa je Slovaška, ki je bila v zgodnjih letih tranzicije uvrščena le za Estonijo, vidno zmanjšala zavezanost tržnemu gospodarstvu, saj se je po indeksu EFW med letoma 2005 in 2016 zmanjšala za 33.
Dejstvo je, da je ekonomska svoboda pozitivno povezana z nacionalnim dohodkom, gospodarsko rastjo, življenjskim standardom, ekonomsko enakostjo in različnimi drugimi želenimi socialnimi in gospodarskimi rezultati.
Dejstvo je, da temu vprašanju te države niso posvečale enake pozornosti. To se vidi tudi na njihovih rezultatih, pri čemer so ti izrazito na strani ekonomsko svobodnejših držav.
V drugi tabeli so prikazani rezultati štirih dejavnikov gospodarske uspešnosti nekdanjih socialističnih gospodarstev v obdobju 1995–2016: rast prihodkov, rast dohodka na prebivalca, neposredne tuje naložbe in mednarodna trgovina.
Povprečni nacionalni dohodek v ekonomsko najbolj svobodni skupini se je povečal za 4,40 odstotka letno, rast povprečnih letnih prihodkov drugih dveh skupin pa je znašala 3,25 oziroma 3,76 odstotka. Pomembno je, da so se nekdanje socialistične ekonomije v obdobju 1995–2016 kot skupina precej hitreje povečale (3,80 odstotka) kot članice OECD (0,97 odstotka) in vse države sveta (0,83 odstotka). Poleg tega so vse skupine nekdanjih socialističnih držav dobro delale v smislu neto tujih neposrednih naložb. Podobna opažanja veljajo tudi za mednarodno trgovino.
Zaskrbljujoče je, da Slovenija pri teh stopnjah rasti izrazito zaostaja. To lahko deloma res pripišemo nekoliko boljšemu izhodišču, Slovenija je bila namreč pred tremi desetletji bistveno bolj razvita od omenjenih držav.
A slovensko zaostajanje za stopnjami rasti nekaterih držav je tako veliko, da bodo Slovenijo po zdajšnjih stopnjah rasti v prihodnjih letih močno prehitele. Ne samo v tabelah, ampak tudi po življenjskem standardu.
Vendar zanj vse države niso enako široko odprle vrat. Njihov pristop do ekonomske liberalizacije je močno opazen tudi trideset let pozneje.
Nekatere od njih le slabo podpirajo ekonomsko svobodo in z njo mednarodno trgovino in neposredne tuje naložbe. Spet druge so postale ekonomsko zelo uspešne. Uspelo jim je zmanjšati ovire za mednarodno trgovino, znižati mejne davčne stopnje, doseči monetarno stabilnost, izpeljati procese deregulacije in reformirati pravni sistem.
Kot kažejo podatki Freiserjevega inštituta, so v zadnjih dveh desetletjih vsa nekdanja socialistična gospodarstva liberalizirala in okrepila svoje trge. Proces je potekal mnogo hitreje kot v preostalem svetu.
Leta 1995 je povprečna ocena ekonomskih svoboščin za nekdanja socialistična gospodarstva zaostajala za svetovnim povprečjem za 0,93 točke, v letu 2005 za 0,12 točke in v letu 2016 za 0,33 točke. Najpomembnejše izboljšanje v obdobju 1995–2016 je bilo v Romuniji, ki je izboljšala svoj rezultat za 3,54 točke in se iz indeksa EFW povzpela s 113. na 20. mesto. Nasprotno pa je Slovaška, ki je bila v zgodnjih letih tranzicije uvrščena le za Estonijo, vidno zmanjšala zavezanost tržnemu gospodarstvu, saj se je po indeksu EFW med letoma 2005 in 2016 zmanjšala za 33.
Ekonomska svoboda je pomemben predpogoj za uspešno državo
Dejstvo je, da je ekonomska svoboda pozitivno povezana z nacionalnim dohodkom, gospodarsko rastjo, življenjskim standardom, ekonomsko enakostjo in različnimi drugimi želenimi socialnimi in gospodarskimi rezultati.
Dejstvo je, da temu vprašanju te države niso posvečale enake pozornosti. To se vidi tudi na njihovih rezultatih, pri čemer so ti izrazito na strani ekonomsko svobodnejših držav.
V drugi tabeli so prikazani rezultati štirih dejavnikov gospodarske uspešnosti nekdanjih socialističnih gospodarstev v obdobju 1995–2016: rast prihodkov, rast dohodka na prebivalca, neposredne tuje naložbe in mednarodna trgovina.
Povprečni nacionalni dohodek v ekonomsko najbolj svobodni skupini se je povečal za 4,40 odstotka letno, rast povprečnih letnih prihodkov drugih dveh skupin pa je znašala 3,25 oziroma 3,76 odstotka. Pomembno je, da so se nekdanje socialistične ekonomije v obdobju 1995–2016 kot skupina precej hitreje povečale (3,80 odstotka) kot članice OECD (0,97 odstotka) in vse države sveta (0,83 odstotka). Poleg tega so vse skupine nekdanjih socialističnih držav dobro delale v smislu neto tujih neposrednih naložb. Podobna opažanja veljajo tudi za mednarodno trgovino.
Drugi hitro rastejo, Slovenija pa ...
Zaskrbljujoče je, da Slovenija pri teh stopnjah rasti izrazito zaostaja. To lahko deloma res pripišemo nekoliko boljšemu izhodišču, Slovenija je bila namreč pred tremi desetletji bistveno bolj razvita od omenjenih držav.
A slovensko zaostajanje za stopnjami rasti nekaterih držav je tako veliko, da bodo Slovenijo po zdajšnjih stopnjah rasti v prihodnjih letih močno prehitele. Ne samo v tabelah, ampak tudi po življenjskem standardu.
Glede odstotka letne rasti domačega bruto proizvoda (DBP) in glede ekonomske svobode Slovenija zaostaja za povprečjem nekdanjih socialističnih držav. Zaostaja celo za nekaterimi bivšimi sovjetskimi republikami. Vir: https://t.co/r4eeBOgm3V pic.twitter.com/OyT0jWtMVK
— Iztok Jelen (@47citizen) July 8, 2019
Povezani članki
Ekskluzivno za naročnike
Domovina 141: 30 let uroka Depale vasi
27. 3. 2024 ob 6:29
Domovina 140: Kam gre denar od precenjenih železniških postaj
20. 3. 2024 ob 6:29
To je groza, ni pa strah – Justin Earl Grant
18. 3. 2024 ob 23:11
Prihajajoči dogodki
MAR
29
V kapeli Zavoda ŽIVIM križev pot za življenje
15:00 - 15:45
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30
MAR
31
ZAJETI V IZVIRU - SLOVENSKI OTROCI LEBENSBORNA
18:00 - 19:00
APR
01
APR
01
KINO V ŽIVO: OKRONANA
19:00 - 21:00
4 komentarjev
Kraševka
Lucija, verjetno je vaša napoved točna.
Toda sami so si krivi, ker so preveč oboževali socializem in liberalizem, zanemarjali pa so Evropske konservativne vrednote, ki so temelj Evropske civilizacije.
Kraševka
ON/OFF ob 9,34
Dobro ste povedali.
Alojzij Pezdir
Dokler bo imela zanesljivo parlamentarno večino, ki se včasih približuje celo ustavni večini dveh tretjin poslancev, t. i. posttranzicijska leva sredina in skrajna Levica, bo v Sloveniji sistemsko ovirana in blokirana privatizacija gospodarstva v neučinkovitem javnem oz. političnem upravljanju, bodo ovirane tuje naložbe in dokapitalizacija našega gospodarstva iz tujine, bo vztrajno sistemsko vzdrževana in generirana plačna in davčna uravnilovka, bo sistemsko ovirana svobodna podjetniška pobuda, inovativnost in ustvarjalnost na svobodnem tržišču, bodo ugodne razmere za sistemsko korupcijo, klientelizem in nepotizem v javnem in zasebnem sektorju, bo vladavina prava le mrtva črka na papirju in bodo svoboda, enakost in bratstvo pri nas še vedno nedosežena načela francoske meščanske revolucije.
In rezultat vsega tega političnega, ideološkega, ustavno-pravnega, gospodarskega in družbenega nazadnjaštva, ki ustvarja iz Slovenije izoliran ideološko-politično-gospodarsko-socialno-kulturno izoliran "otok" eksotičnega na silo ter invalidno oživljenega socializma v Evropi, je stagnacija in nazadovanje slovenske družbe in državljanov RS v času, ko ima slovenski narod prvič v svoji zgodovini vso oblast in vso odgovornost za svoj obstoj in svoj razvoj neizpodbitno v svojih rokah in še bolj v svojih možganih. In kot je nekoč zapisal partizan in povojni ideolog osvoboditve izpod enoumja prof. dr. Dušan Pirjevec, nihče ne more Slovencem toliko škodovati, kot si zmoremo Slovenci sami!
lukaab
Slovenci, učite se od Čehov
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.