Gospodarstva vzhodne Evrope tri desetletja po propadu komunizma: slovensko med najbolj upehanimi

Uredništvo

Vir foto: https://en.irefeurope.org
POSLUŠAJ ČLANEK
Pred tridesetimi leti so komunistični režimi v vzhodni Evropi odštevali svoje zadnje ure. Skupaj z njihovim propadom je v države tega dela Evrope prišlo tudi svobodno tržno gospodarstvo.

Vendar zanj vse države niso enako široko odprle vrat. Njihov pristop do ekonomske liberalizacije je močno opazen tudi trideset let pozneje.

Nekatere od njih le slabo podpirajo ekonomsko svobodo in z njo mednarodno trgovino in neposredne tuje naložbe. Spet druge so postale ekonomsko zelo uspešne. Uspelo jim je zmanjšati ovire za mednarodno trgovino, znižati mejne davčne stopnje, doseči monetarno stabilnost, izpeljati procese deregulacije in reformirati pravni sistem.

Kot kažejo podatki Freiserjevega inštituta, so v zadnjih dveh desetletjih vsa nekdanja socialistična gospodarstva liberalizirala in okrepila svoje trge. Proces je potekal mnogo hitreje kot v preostalem svetu.

Leta 1995 je povprečna ocena ekonomskih svoboščin za nekdanja socialistična gospodarstva zaostajala za svetovnim povprečjem za 0,93 točke, v letu 2005 za 0,12 točke in v letu 2016 za 0,33 točke. Najpomembnejše izboljšanje v obdobju 1995–2016 je bilo v Romuniji, ki je izboljšala svoj rezultat za 3,54 točke in se iz indeksa EFW povzpela s 113. na 20. mesto. Nasprotno pa je Slovaška, ki je bila v zgodnjih letih tranzicije uvrščena le za Estonijo, vidno zmanjšala zavezanost tržnemu gospodarstvu, saj se je po indeksu EFW med letoma 2005 in 2016 zmanjšala za 33.


Stopnja ekonomske svobode v postsocialističnih državah.

Ekonomska svoboda je pomemben predpogoj za uspešno državo


Dejstvo je, da je ekonomska svoboda pozitivno povezana z nacionalnim dohodkom, gospodarsko rastjo, življenjskim standardom, ekonomsko enakostjo in različnimi drugimi želenimi socialnimi in gospodarskimi rezultati.

Dejstvo je, da temu vprašanju te države niso posvečale enake pozornosti. To se vidi tudi na njihovih rezultatih, pri čemer so ti izrazito na strani ekonomsko svobodnejših držav.

V drugi tabeli so prikazani rezultati štirih dejavnikov gospodarske uspešnosti nekdanjih socialističnih gospodarstev v obdobju 1995–2016: rast prihodkov, rast dohodka na prebivalca, neposredne tuje naložbe in mednarodna trgovina.

Povprečni nacionalni dohodek v ekonomsko najbolj svobodni skupini se je povečal za 4,40 odstotka letno, rast povprečnih letnih prihodkov drugih dveh skupin pa je znašala 3,25 oziroma 3,76 odstotka. Pomembno je, da so se nekdanje socialistične ekonomije v obdobju 1995–2016 kot skupina precej hitreje povečale (3,80 odstotka) kot članice OECD (0,97 odstotka) in vse države sveta (0,83 odstotka). Poleg tega so vse skupine nekdanjih socialističnih držav dobro delale v smislu neto tujih neposrednih naložb. Podobna opažanja veljajo tudi za mednarodno trgovino.

Ekonomska uspešnost postsocialističnih držav.

Drugi hitro rastejo, Slovenija pa ...


Zaskrbljujoče je, da Slovenija pri teh stopnjah rasti izrazito zaostaja. To lahko deloma res pripišemo nekoliko boljšemu izhodišču, Slovenija je bila namreč pred tremi desetletji bistveno bolj razvita od omenjenih držav.

A slovensko zaostajanje za stopnjami rasti nekaterih držav je tako veliko, da bodo Slovenijo po zdajšnjih stopnjah rasti v prihodnjih letih močno prehitele. Ne samo v tabelah, ampak tudi po življenjskem standardu.

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike