Goriško sodišče je oprostilo farmacevtko, ki ni hotela prodati »jutranje tabletke«

Uredništvo
5

Na Domovini smo pred časom poročali, kako je v Sloveniji z ugovorom vesti pri farmacevtih, kadar bi naj stranki izdali zdravilo, s katerim se po svojih nazorih in vesti ne strinjajo.

V Lekarniški zbornici Slovenije so dejali, da se farmacevt pod določenimi pogoji sicer lahko sklicuje na ugovor vesti,  razen če v lekarni ni nikogar, ki bi lahko zahtevano zdravilo izdal namesto njega. Takrat mora po njihovi interpretaciji to storiti sam, ker je “v tem primeru pravica pacienta do zdravila nad njegovo pravico do ugovora vesti.“

A v Italiji je sodišče v primerljivem primeru presodilo drugače kot zahteva slovenska Lekarniška zbornica. Oprostilo je namreč farmacevtko, ki v nočni izmeni stranki ni hotela izdati aborativne tablete, poroča italijanski spletni medij www.avvenire.it.

Če farmacevt zavrne prodajo »jutranje tabletke«, ne stori kaznivega dejanja. Tako je odločilo goriško sodišče, ki je, kot prvo v Italiji, oprostilo farmacevtko E. M., obsojeno kaznivega dejanja opustitve oziroma odklonitve opravljanja službenih dolžnosti, ker stranki ni hotela prodati tablet Norlevo.

Do dogodka je prišlo junija 2013 v času nočne izmene E. M., zaposlene v občinski lekarni in torej odgovorne za nudenje javne storitve. Farmacevtka je zavrnila žensko, ki je zaprosila za abortivne tablete na podlagi zdravniškega recepta, in se pri tem sklicevala na klavzulo o ugovoru vesti, ki jo predvideva italijanski kodeks lekarniške deontologije v 3. členu: »Farmacevt je dolžan svoje delo opravljati v polni neodvisnosti in po strokovni vestnosti v skladu z etičnimi načeli ter pri tem vedno upoštevati pravice bolnika in spoštovati življenje.«

Kot piše novinar Paolo Ferrario, gre za pravni okvir, ki ga je sedaj potrdilo tudi sodišče, ki je zavrnilo zahtevo državnega tožilstva, da se farmacevtki izreče štirimesečna zaporna kazen, in tako odprlo pot vsem farmacevtom, ki želijo uveljavljati ugovor vesti.

Simone Pillon, odvetnik farmacevtke, je po poročanju medija zadovoljen z izidom in poziva k sprejetju posebnega zakona o ugovoru vesti, ki bi upošteval etični pluralizem in primarnost pravice do življenja in do svobode.

Gian Luigi Gigli, predsednik Italijanskega gibanja za življenje (Movimento italiano per la vita), je ob tem spregovoril o primatu vesti nad zakonodajo in opozoril, da bo ta tematika v prihodnosti zahtevala vse večjo pozornost zaradi razvoja na področju biomedicine in uporabe različnih tehnologij v zdravstvu.

Ali bi se v Sloveniji sodna praksa prav tako odvila na ta način, lahko le ugibamo. Spomnimo, decembra v državnem zboru ni bil sprejet amandma k Zakonu o lekarniški dejavnosti, ki bi ustrezno uredil ugovor vesti za farmacevtske delavce z izgovorom, da je to sistemsko urejeno v Zakonu o zdravstveni dejavnosti.

A v Združenju farmacevtov za življenje so pojasnili, da se farmacevti, ki želijo uveljavljati ugovor vesti, pogosto soočajo z močnim nasprotovanjem, neznanje in nerazumevanje ugovora vesti pa se kaže tudi med delodajalci.

5 KOMENTARJI

  1. Lep primer ugovora vesti je opisan v romanu Iana Mc Ewana V imenu otroka; judovski fant umre zaradi levkemije, ker njegovi starši in njihovi verski vodje odsvetujejo transfuzijo, ker da je v krvi duša, s tujo dušo pa se je prepovedano hraniti. Če bi torej imeli judovske zdravnike, bi bilo možno, da celo v primeru ogroženosti ne bi pristali na to, da je treba pacientu dati tuje krvi ali krvnih preparatov. Predstavljamo si lahko, kako bi v takšnih primerih trepetali za lastna življenja; strah bi nas bilo, da bi nas v primeru prometne nesreče oskrboval reševalec, ki uveljavlja ugovor vesti in ne daje tuje krvi zaradi verskih razlogov. Farmacevtka, ki uveljavlja ugovor vesti, bi si morala pač najti kakšno drugo delo, recimo laboratorijsko. Njena odločitev je razumljiva, poklicna usmeritev pa napačna. Kaj pa če bi zaposleni v Slovenski vojski uveljavljali ugovor vesti in ne bi hoteli nositi orožja? Verjetno bi jim svetovali drugačno poklicno usmeritev.

    • Primsek – vaše razmišljanje je čisto napačno. Farmacevtka je uveljavljala ugovor vesti, ker je želela zaščititi življenje (morebitnega spočetega otroka), ne pa ker bi ga želela ubiti, kot je to želela (zavedno ali nezavedno) njegova mati. Če delavec uveljavlja ugovor vesti (kar je mimogrede povsem normalno tudi pri zdravnikih in v Slovenski vojski), se pač razporedi na tako delo, kjer nima etičnih in moralnih dilem. Škoda, da država ni sposobna podobno urediti tudi pri farmacevtih in da so tisti, ki se za to odločijo, stigmatizirani v družbi, pri delodajalcih (večinoma javni uslužbenci) in med sodelavci.

  2. Tega pa res ne razumem, Rok, zakaj moje razmišljanje označite kot čisto napačno.. V glavnem se strinjava , da se v primeru ugovora vesti delavec razporedi na delo, kjer nima etičnih in moralnih dilem. Kako ste pa vi prebrali moj stavek o farmacevtki, da “bi si morala pač najti kakšno drugo delo, recimo laboratorijsko”? govoriva o istem. kot bi seveda nekomu, ki mu je bližnji umrl zaradi kajenja in nasprotuje kajenju, svetoval, naj ne dela v trafiki s cigareti. In kot bi mesarju, ki mu je svinjina ogabna in je zaradi verskih razlogov nima na jedilniku, svetoval, naj se zaposli v kakšni halal mesnici. Farmacevtka ima vse možnosti, da odpre lekarno brez hitri tabletk, brez kontracepcije, morda celo brez antibiotikov, saj vemo, da delajo poskuse o njihovi učinkovitosti na živalih in da jih marsikdo zaradi tega odklanja. Kot seveda omalovažujete tiste, ki zaradi ugovora vesti ne nosijo orožja. Ali mislite, de je nekomu takšnemu lahko služiti v Slovenski vojski, čeprav ni v oboroženem postroju?

    • Žal farmacevtka nima možnosti, da odpre lekarno brez hitrih tabletk, kontracepcije ali antibiotikov, sicer bi to že marsikatera storila. Lekarna mora ponujati vse zgoraj našteto.
      Glede ostalega vas ne razumem dobro. Kje iz mojega pisanja razberete omalovaževanje tistih, ki zaradi ugovora vesti ne nosijo orožja? Obratno, celo navdušen sem zaradi tega in vesel, da je v takem poklicu to možno. Žal pa farmacevti nimajo take sreče, zdravniki imajo to področje precej boljše urejeno.

      • Italijanske farmacevtske zakonodaje ne poznam, priznam, ste pa vi očitno strokovnjak zanjo. Pri nas, v Sloveniji, je kar nekaj lekarn, ki prodajajo v glavnem zeliščne preparate in zdravila, ki so na voljo brez recepta. V eni takšnih sem zadnjič poskušal dobiti B kompleks, pa so mi dali namesto tega neke druge tablete z B vitaminom. Če je italijanska zakonodaja tako diskriminatorna do privatnih lekarn, še bolj kot naša, kjer imajo na primer Ljubljanske lekarne skoraj monopol, jih je treba nujno prijaviti ustanovam EU v Strasbougu, tam so sodišča za enostranske odločitve vlad in držav, ki ovirajo privatno iniciativo v podjetništvu. Če pa gre za to, da morala farmacevtka, če bi hotela imeti beneficije od dežurstev in če bi hotela biti v mreži lekarn, pa se mora odločiti. Kot sem že omenil; v našem kraju imamo halal mesnico. Za izbrane kupce. Šel po svinjino in kupil govedino, tudi zato, ker me je zanimalo, kakšno meso in kakšen odnos do kupcev imajo. Siliti te ljudi, da naj prodajajo svinjino, bi bilo nepravično. Enako kot siliti farmacevtko, naj prodaja hitre tablete. Je pa treba za svojo vest včasih potegniti tudi kakšno manj komercialno odločitev. In si počasi pridobiti stranke, ki so naši somišljeniki.
        Niste me razumeli glede ugovora vesti glede nošnje orožja. V Slovenski vojski se verjetno ne zaposlujejo ljudje, ki nasprotujejo orožju. Lahko pa me presenetite in poveste, koliko Jehovinih prič in podobnih oporečnikov je zaposlenih med pomožnim osebjem. Moj stavek ste torej spreobrnili, in to na precej nepošten način. In se pri tem, tipično, izognili, da je razlika med ugovorom vesti v naborniškem in v profesionalnem sistemu. Sicer pa je meni oboroževanje in vojska že sama na sebi sumljiva, proizvaja krvoločne kadre in povzroča krivice po vsem svetu. Pri nastanku ISIS so sodelovali slovenski ‘inštruktorji’, ki so urili protihuseinovske frakcije v Iraku, mi pa smo v okviru Vilenske izjave, ki jo je podpisal Rupel, že prej sodelovali pri napadu na Irak pod lažnimi pretvezami o kemičnem orožju. V takšni ustanovi, pa tudi v nobeni drugi vojski, nikakor ne bi hotel biti. Vojska ni rešitev problemov, ona je problem na sebi.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime