Gorenaka skrbi, kaj bo z državo zdaj, ko Cerarja nihče več ne posluša. Tonin na kavi z Janšo: oster in na trenutke trd pogovor

Uredništvo

POSLUŠAJ ČLANEK
Predsednik vlade Miro Cerar je danes v parlamentu odgovarjal na poslanska vprašanja. Najbolj neprijetna sta mu zastavila dr. Vinko Gorenak in Matej Tonin. 

Gorenak je Cerarja vprašal, kaj bo z vodenjem države zdaj, ko v koaliciji vsak ravna po svoje in je vtis, da premiera Cerarja nihče več ne posluša. Tonina pa skrbi, da država ni pripravljena na novo krizo ter je želel od premiera izvedeti, kaj je in bo glede tega storil.

Popoldne je Tonin spil kavo s predsednikoma obeh največjih strank v parlamentu, Mirom Cerarjem in Janezom Janšo. "V obraz sva si iskreno povedala vse, brez olepševanja," je tvitnil o pogovoru na štiri oči s prvakom SDS.

"Čas, ki ga živimo, daje vtis, da koalicije ni več, zato se sprašujem, kako bo z vodenjem te države z vaše strani v času, ko pravzaprav vas nihče več ne posluša, ne poslušajo vas koalicijski partnerji, ne poslušajo vas vaši poslanci."

S temi besedami je poslanec SDS dr. Vinko Gorenak danes v državnem zboru nagovoril predsednika vlade dr. Mira Cerarja. Naštel mu je nekaj vse prej kot koordiniranih aktivnosti vladajoče koalicije, ki dajejo vtis anarhije in tega, da v vladnih strankah gleda zgolj še na svojo volilno korist.

V zadnjih dneh so samo poslanci SMC v proceduro vložili deset zakonov, po nekaj samostojnih pa še vsak koalicijski partner. In vsi ti imajo skupen imenovalec, ki bi ga lahko po Gorenakovih besedah združili pod naslovom: "Zakon o zagotavljanju pogojev za izvolitev XY poslanca ali za njegovo novo službo."

Gorenak je Cerarju očital še kadrovanje strankarskih ljudi po vodstvenih funkcijah v javni upravi, pri čemer je dal primer Splošne bolnišnice Celje, ki jo z glasovi predstavnikov vlade prevzema poslanka SMC, podobnih primerov pa je še nekaj.

"Koalicija ne razpada. Koalicija deluje in to, bi rekel, normalno. Dokaz so številni akti, številne operativne dejavnosti, vse tisto, kar vsak dan delamo," pa mu odgovarja Miro Cerar, ki hiperaktivnost koalicijskih strank razume kot dokaz delovanja vlade.

Gorenaku je zabrusil, da nima pravice njegovim poslancem očitati, da "z dobro željo, da bi pripomogli k boljši zakonodajni ureditvi, vlagajo tudi nekatere zakone." 

Matej Tonin: Za nami je izgubljeno desetletje, obenem pa nismo pripravljeni na prihodnje krize


Matej Tonin je s svojim vprašanjem opozoril še na drugo šibko točko Cerarjeve vlade: dejstvo, da kljub obratu v mednarodnem okolju, ki je Sloveniji prinesel konjukturo, ni izvedla potrebnih reform in prilagoditev sistema na sodobne izzive.

Tonin je izpostavil negativne demografske trende, s katerimi se vlada ni kaj veliko ukvarjala, visok javni dolg, ki Sloveniji ne daje rezerv za novo blaženje krize z zadolževanjem ter okorno poslovno okolje, na katerega gospodarstveniki vseskozi opozarjajo, a pri Cerarjevi vladi praviloma naletijo na gluha ušesa.

Cerar je Toninu odgovoril, da s sledenjem fiskalnemu pravilu zmanjšujejo javni dolg iz 82 odstotkov BDP na 72 odstotkov, prav tako naj bi strošek za obresti zmanjšali pod 800 milijonov evrov, s čemer več kot 280 milijonov evrov glede na leto 2014 ostane za druga področja, predvsem znanost in infrastrukturo, kar ima po Cerarjevo  množilne multiplikativne učinke na gospodarstvo.

"Mi smo nezaposlenost zmanjšali iz tam okoli 130 tisoč na nekaj čez 80 tisoč, zaposlili veliko mladih, in tako naprej," se je še pohvalil Cerar. Dodal je še, da je zmanjšal število zaposlenih v ožji državni upravi (medtem ko je v javni upravi naraslo) ter da bo letos proračun zabeležil presežek.

Na Toninov očitek, da ta vlada zagotavlja le proizvodne službe z nizkimi plačami, srednji sloj pa siromaši z visokimi obdavčitvami visokotehnoloških delovnih mest, ki zato izginjajo, se je premier se  pohvalil s pridobitvijo "kanadske multinacionalke svetovnega slovesa - Magne" in Yaskave, ki sta po njegovem vzorčni primer tehnoloških podjetij, kakršnih si želi Slovenija.

Poslanski vprašanji Miru Cerarju sta sicer zastavila še poslanec Levice Miha Kordiš in vodja poslanske skupine premierove stranke Simona Kustec Lipicer. Prvega je zanimalo, kdaj bo vlada odpravila dodatno zdravstveno zavarovanje, Lipicerjeva pa je z vprašanjem "kaj je ta vlada v času mandata storila za ljudi? " strankarskemu šefu omogočila, da se pred poslanci in javnostjo pohvali še z nekaterimi svojimi domnevnimi zaslugami.

Vodja NSi na kavi s Cerarjem in Janšo


Parlamentarni dialog med Mirom Cerarjem in Matejem Toninom se je nadaljeval še na štiri oči, saj se je predsednik vlade danes odzval na Toninovo povabilo na kavo. Podrobnosti pogovora niso znane, kot tudi ne z dialoga z Janezom Janšo, ki je na sedežu Nove Slovenija čaj spil popoldne.

Vse kar je trenutno znanega s pogovora med voditeljema nekdanjih tesnih zaveznic, lahko razberemo iz spodnjega tvita Mateja Tonina:



KOMENTAR: Uredništvo
Si Cerar zatiska oči ali verjame samemu sebi?
Poslanca opozicijskih SDS in NSi sta z današnjima poslanskima vprašanjema izpostavila najšibkejše točke vlade Mira Cerarja. Da vlada ne deluje enotno, temveč vsaka stranka vleče na svojo stran, je vidno z Marsa, zato bi premierovo sprenevedanje zanj lahko delovalo kontraproduktivno. Inflacija vloženih zakonov, agresivno politično kadrovanje, pasivno ohranjanje statusa quo glede nujnih reform ter odlašanje pomembnih odločitev na čas po volitvah kaže, da je vlada že povsem v predvolilnem razpoloženju. Miru Cerarju gredo sicer na roko globalni gospodarski trendi, ki so Slovenijo potegnili iz brezna krize. A sonce po nevihti vzide ne glede na to, kdo je na oblasti. In približno toliko ima ta vlada z gospodarsko rastjo in znižanjem brezposelnosti, saj za ustvarjanje boljših pogojev sama ni sprejela niti ene resne reforme ali ukrepa. Šele ti bi Slovenijo resnično odbili od povprečja ter jo ustrezno pripravili na naslednjo krizo, ki je neizbežna. Državljanom je lahko jasno, da je s to vlado bolj ali manj konec ter da zgolj še čakamo, da se na volitvah karte premešajo na novo. Če bo na površje izplaval enak tris kot v tem mandatu, izkušnja minulih štirih let kaže, da so obeti za nadaljnji konkurenčni razvoj Slovenije slabi.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike