Golota, šokantno ceneni trik

V zadnjih tednih, ko sem bila v Ljubljani bolj pogosto, kot je v moji navadi, me je pot vodila tudi mimo panoja, na katerem se je sončil plakat z golo žensko, po kateri segajo grabežljive v črno pofarbane roke.

''Pa ne že spet!'' sem si jezno rekla. Zmeraj, ko opazim, da kdo želi preko golega telesa (ženske ali moškega), ker drugače očitno ne zna, vesoljnemu svetu povedati nekaj izjemno tehtnega, postanem jezna. Zelo jezna.

Čisto nič me ne briga, kaj dotični plakat pomeni, še manj me briga, kdo ga je ustvaril in s kakšnimi nameni. Četudi sem jako radovedna, verjemite, niti ene same sekunde nisem porabila zato, da bi pogooglala, kaj tiči za njim.
Golota, ki je sama sebi namen ali pa je vržena med publiko zaradi višjih interesov, mi že dolgo ne sede več.

Golota, ki je sama sebi namen ali pa je vržena med publiko zaradi višjih interesov, mi že dolgo ne sede več. Golih teles, četudi zelo lepih, sem sita kot suhega boba. Odprem pašteto, evo, skoči iz nje golota, odprem ponudbo za počitnice - prav tako.

A se res več ne znamo pogovarjati kot ljudje? Je treba izstopati, biti šokanten, biti viden zgolj na ta način, da folku vržemo v zobe nago rit?
Ma, pejte se solit, no.

Kontrast: golota in nedolžnost


A veste, na kaj sem se spomnila ob tem plakatu? Na Evrovizijo. Ste se že vprašali, zakaj sta Zala in Gašper padla v oči gledalcem po vsej Evropi? Zaradi pesmi verjetno ne, še mi, ki znamo slovensko, smo komaj vedeli, kaj točno gospodična poje, ker je bila izvedba pesmi precej nerazločna in tiha.

Ljudem je padla v oči njuna nedolžnost, lepota in milina njune bližine in dotikov. Ste opazili nežnost, ki je sevala z ekrana, ko sta se pogledala v oči? O kakšni izumetničenosti, nastopaštvu, vulgarnostih in opolzkostih ni bilo ne duha ne sluha!

Kljub temu sta, četudi popolnoma neizkušena, pustila na Eurosongu neizbrisno sled!

Bila sta, kot bi padla z nekega drugega planeta in po pomoti zašla na kakšno razuzdano orgijo, kjer ne veš, kdo pije in kdo plača.
Zala in Gašper sta bila, kot bi padla z nekega drugega planeta in po pomoti zašla na kakšno razuzdano orgijo, kjer ne veš, kdo pije in kdo plača.

Prejšnji teden sta stopila pred oltar, recimo, da je jima ime Karla in Karel. V svoji odbiti razposajenosti sta želela svate obleči v rimske toge, a na takšen način, da bi bila zadnja plat razkrita. Šele potem, ko je udaril po mizi nevestin oče in zagrozil, da se lahko pod nosom obrišejo, da časti ohcet, sta mladoporočenca zelo užaljeno povesila nos. Da pa bi bilo po njuno, (beri: da bi se o ohceti še dolgo govorilo) sta po drugi uri, ko so sorodniki že odšli, naročila slačipunci, ki sta izvedli lezbični šov. Zatohlim kmetavzarjem na vasi je bilo pač treba dati ustrezno lekcijo, kako za svetom so!

Ko so bile leta 2007 na Poljskem volitve, se je za vstop v parlament potegovala tudi novoustanovljena Stranka žensk, ki se je volivcem predstavlja s plakatom, na katerem je bilo sedem golih žensk. "Cilj plakata je razbiti stereotipe anahronističnega sveta politike, v katerem najpogosteje vladajo vase zaprti moški v črnih oblekah," so pojasnjevale.

Njihovih golih političnih ciljev volivci, na srečo ali nesrečo, niso najbolje razumeli.

Nagica s plakata za smučarsko tekmo pa je lani razburila tudi vesoljno Avstrijo. Reprezentanco so pretresale celo obtožbe o spolni zlorabi. Plakat je bil res nenavaden: živalske glave na kolih med njimi pa gola ženska na smučeh, ki jo med nogami motri mesec. Facebook in Twitter sta ob tem golem škandalu malodane pregorela. "Nimamo težave z erotiko, goloto in umetnostjo. Toda kakšno zvezo ima to z nastopi športnic?" so se spraševali komentatorji.

Točno enako vprašanje si je ob pogledu na golo žensko, pokrito s črnimi rokami, postavil marsikateri mimoidoči na ljubljanskih ulicah.

Skratka, dolgčas


Golota je s pretirano in vsakodnevno uporabo postala nekaj banalnega, cenenega in vsakdanjega. Da bi nas z njo šokirali in pripravili k razmišljanju?! Lepo vas prosim!

Pa da mi ne bo slučajno (!) kdo očital, da sem puritanka! Še zdaleč ne! S spolnostjo in vsem, kar se skriva pod odejo, se ukvarjam že štirideset let. Redko kaj, če sploh kaj, me šokira ali preseneti.

Edina stvar, ki pa me res spravi s tira, je, da se ne znamo več pogovarjati, niti poslušati.

Smo si res že vse povedali, da moramo sočloveka s kolom po glavi, če hočemo, da nas opazi?!

Bodite raje Gašper in Zala, pa, kot kaže evrovizijska izkušnja, vas bo slišal ves svet!

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki

MAR
28
Velikonočna tržnica
14:00 - 18:00
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30