Golobova vlada želi postati aktivnejša v zvezi NATO, podpirata jo tudi SDS in NSi

Rok Frelih

Z junijskega vrha NATO v Madridu (foto: profimedia)
POSLUŠAJ ČLANEK
Danes v državnem zboru zaseda Odbor za obrambo, ki sprejema resolucijo o začrtanem razvoju Slovenske vojske in povečanju obrambnih izdatkov po načrtih Golobove vlade. 

Glede te tematike prihaja do nesoglasij tudi znotraj same koalicije, saj, kot ugotavljamo v komentarju, dobršen del te ne podpira krepitve Slovenske vojske, hkrati pa je po nazorih glede ruske agresije na Ukrajino, ki na novo kroji varnostno arhitekturo Evrope, bliže Moskvi kot pa državam EU.

Odbor za obrambo sprejema Predlog resolucije o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske do leta 2040, ki spreminja dosedanje smernice, ki so pokrivale razvoj SV do leta 2035.

Na zasedanju je bil prisoten tudi načelnik generalštaba SV generalmajor Robert Glavaš, novi predlog pa je odboru predstavil državni sekretar na MORS Damir Črnčec. Kot najpomembnejše spremembe vlada med drugim izpostavlja dvig obrambnega proračuna na predvidena dva odstotka BDP že do leta 2030, in ne 2035, kot je načrtovala prejšnja vlada.

Poudarek naj bi bil med drugim tudi na krepitvi helikopterskih kapacitet (tudi za dvojno uporabo za sistem zaščite in reševanja) in zračne obrambe, nadgradnji oklepnih zmogljivosti, kibernetski obrambi ter oblikovanju srednje bataljonske bojne skupine skupaj s srednjim bojnim izvidniškim bataljonom. Ta dva projekta naj bi se po novih napovedih izvajala sočasno.

Levica "ne potrebuje orožja" ...


Nova vlada je poleg odpovedi nakupa oklepnikov boxer nekoliko spremenila prioritete, a glede na vsebino resolucije še vedno želi postati aktivnejša članica zavezništva. S strani SDS so glede resolucije prišli načeloma pozitivni signali podpore, zahtevali pa so pojasnila glede omenjenih dobav oklepnikov: kaj in kdaj bomo dobili?

Tako je njihov poslanec Jožef Lenart povedal, da resolucija predstavlja okvir, koliko smo v varnost pripravljeni vložiti, in se pošalil, da z novimi ministri in sekretarji "gremo v nove načine bojevanja, zato potrebujemo drugačno tehniko", saj se tovrstne načrte pogosto spreminja.

Resolucijo je označil za upravičeno glede na spremenjene varnostne razmere. "Upam, da nam bo vsem skupaj uspelo zagotavljati proračun, kot je planirano. Iz tega naslova podpiram resolucijo in v SDS se bomo še naprej zavzemali za to, da bo naša vojska sodobno opremljena," je povedal.

V ospredju je bil pričakovano "spopad" med Levico in NSi. Resoluciji pa je vehementno nasprotoval poslanec Levice Miha Kordiš, češ da "vizija družbe solidarne prihodnosti, družbe miru in sobivanja neobhodno zahteva, da Slovenija naredi korak stran od NATO pakta". Ob tem je zahteval, da se Slovenija odreče obrambni politiki, ki jo je zasledovala zadnja desetletja, saj naj bi se s tem podrejala SV interesom Nata in zato zanemarjala varnost svojih državljanov. Tudi obravnavana resolucija naj bi po Kordiševo nadaljevala "zapuščino preteklosti" nekdanjega ministra Tonina in tedanjega predsednika vlade Janše ter celo stopnjuje izdatke za "orožje, ki ga ne potrebujemo".

Kordiš je tudi prepričan, da je krepitev obrambe nesprejemljiva tako s finančnega kot okoljskega vidika, Slovenija pa, kot meni, ni vojaško ogrožena, in tako naj tudi ne bi bilo jasno, kako bi lahko prenovljene tankovske kapacitete pomagale pri obrambi domovine. Kordiš je prepričan, da celotna modernizacija vojske ne služi ničemur drugemu kot strateškim in finančnim koristim zveze NATO, s katero Slovenija ne bi smela biti povezana.

... Tonin za krepitev kapacitet


Za protiutež je predsednik Matej Tonin povedal, da Kordišu sicer "ne zameri, da uživa v nekem svojem svetu, kjer zanika stvari, ki mu niso všeč", (vojna v Ukrajini), ampak da je "bistveno, da ne izgubljamo časa s takšnimi idealisti" ter da se osredotočimo na izgradnjo sistema, ki bo Sloveniji in okolici lahko zagotavljal varnost.

Kot je še povedal Tonin, je NSi kljub brezpogojnemu nasprotovanju LMŠ predlogom prejšnje vlade pripravljena, da s koncepta "proti" preide na koncept "za". Resolucija ima po njegovih besedah številne napake, a bi bilo potrebno iskati način za sodelovanje. Tako je napovedal podporo novemu predlogu, in sicer zato, ker se rok za predvideni dvig obrambnih izdatkov skrajšuje za pet let.

Pojasnil je svoje stališče, zakaj je treba te izdatke čimprej zvišati: cilj zviševanja je zmanjšanje odvisnosti od ZDA, povečanje zmogljivosti evropske obrambne industrije ter povečanje možnosti skupnih evropskih nabav v smislu poenotenja in standardizacije sredstev. "Če želi Evropa biti strateško avtonomna, moramo sprejeti določene ukrepe," je dejal in izrazil stališče, da je Joe Biden verjetno zadnji ameriški predsednik, ki se ukvarja z varnostjo v Evropi, dolgoročno varnost pa je možno zgraditi le s krepitvijo konvencionalnih sil.

KOMENTAR: Rok Frelih
Konstruktivnost opozicije za krepitev varnosti
Modernizacija vojske je z vidika zagotavljanja obrambe in varnosti potrebna, in pozitivno je, da je do tega spoznanja prišla tudi večina Golobove vlade. Ob odpovedi nakupa oklepnikov se je zdelo, da temu ne bo tako. Vlada je navznoter glede te teme razdeljena: pri Golobovih stvari režira "LMŠ-jev" Damir Črnčec, SD se s tem področjem ne ukvarja pretirano, saj je vojska in z njo pripadnost zavezništvu "tabu" tema, ki je mnogi niso sposobno ponotranjiti, Levica pa je kar odkrito proti, saj še vedno ni stopila na realna tla. Realno gledano gre pri njihovih stališčih zgolj za manever na deklarativni ravni, da zadostijo ideologiji svoje baze. "Ulice" proti svoji vladi gotovo ne bodo aktivirali. A je v svoji zaslepljenosti vsaj iskrena; mnogo članov ostalih dveh koalicijskih strank glede na svoje izjave in dejanja dvolično in hipokritsko navzven teži k "jedrnim državam", intimno pa čuti z Rusijo. A za področje obrambe je na strani vlade trenutno pomembno zgolj to, da sta kot podpornika krepitve kapacitet deklarirana Golob in Črnčec. Na drugi strani pa je opozicija, tako SDS kot NSi, pokazala mnogo bolj zrelo držo od vnaprejšnjega nasprotovanja, ki so ga proti tako rekoč vsem predlogom prejšnje vlade izvajale sedanje koalicijske stranke. Obe opozicijski stranki s podporo resoluciji tako kažeta po eni strani zavezanost varnosti Slovenije, po drugi pa veliko večjo konstruktivnost, kot je je bil zmožen levi pol. Sama resolucija s strokovnega vidika ni popolna in potrebuje temeljite dodelave in celo spremembe. A politika, ki odloča, se lahko spreminja, in z upoštevanjem različnih dejstev, tudi tistih, ki jih predlaga opozicija, bi lahko stopili na kredibilno pot modernizacije SV. Projekt je še v povojih, kako se bo razvil, pa bo odvisno od politične volje.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike