Golobova vlada želi postati aktivnejša v zvezi NATO, podpirata jo tudi SDS in NSi
POSLUŠAJ ČLANEK
Danes v državnem zboru zaseda Odbor za obrambo, ki sprejema resolucijo o začrtanem razvoju Slovenske vojske in povečanju obrambnih izdatkov po načrtih Golobove vlade.
Glede te tematike prihaja do nesoglasij tudi znotraj same koalicije, saj, kot ugotavljamo v komentarju, dobršen del te ne podpira krepitve Slovenske vojske, hkrati pa je po nazorih glede ruske agresije na Ukrajino, ki na novo kroji varnostno arhitekturo Evrope, bliže Moskvi kot pa državam EU.
Odbor za obrambo sprejema Predlog resolucije o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske do leta 2040, ki spreminja dosedanje smernice, ki so pokrivale razvoj SV do leta 2035.
Na zasedanju je bil prisoten tudi načelnik generalštaba SV generalmajor Robert Glavaš, novi predlog pa je odboru predstavil državni sekretar na MORS Damir Črnčec. Kot najpomembnejše spremembe vlada med drugim izpostavlja dvig obrambnega proračuna na predvidena dva odstotka BDP že do leta 2030, in ne 2035, kot je načrtovala prejšnja vlada.
Poudarek naj bi bil med drugim tudi na krepitvi helikopterskih kapacitet (tudi za dvojno uporabo za sistem zaščite in reševanja) in zračne obrambe, nadgradnji oklepnih zmogljivosti, kibernetski obrambi ter oblikovanju srednje bataljonske bojne skupine skupaj s srednjim bojnim izvidniškim bataljonom. Ta dva projekta naj bi se po novih napovedih izvajala sočasno.
Nova vlada je poleg odpovedi nakupa oklepnikov boxer nekoliko spremenila prioritete, a glede na vsebino resolucije še vedno želi postati aktivnejša članica zavezništva. S strani SDS so glede resolucije prišli načeloma pozitivni signali podpore, zahtevali pa so pojasnila glede omenjenih dobav oklepnikov: kaj in kdaj bomo dobili?
Tako je njihov poslanec Jožef Lenart povedal, da resolucija predstavlja okvir, koliko smo v varnost pripravljeni vložiti, in se pošalil, da z novimi ministri in sekretarji "gremo v nove načine bojevanja, zato potrebujemo drugačno tehniko", saj se tovrstne načrte pogosto spreminja.
Resolucijo je označil za upravičeno glede na spremenjene varnostne razmere. "Upam, da nam bo vsem skupaj uspelo zagotavljati proračun, kot je planirano. Iz tega naslova podpiram resolucijo in v SDS se bomo še naprej zavzemali za to, da bo naša vojska sodobno opremljena," je povedal.
V ospredju je bil pričakovano "spopad" med Levico in NSi. Resoluciji pa je vehementno nasprotoval poslanec Levice Miha Kordiš, češ da "vizija družbe solidarne prihodnosti, družbe miru in sobivanja neobhodno zahteva, da Slovenija naredi korak stran od NATO pakta". Ob tem je zahteval, da se Slovenija odreče obrambni politiki, ki jo je zasledovala zadnja desetletja, saj naj bi se s tem podrejala SV interesom Nata in zato zanemarjala varnost svojih državljanov. Tudi obravnavana resolucija naj bi po Kordiševo nadaljevala "zapuščino preteklosti" nekdanjega ministra Tonina in tedanjega predsednika vlade Janše ter celo stopnjuje izdatke za "orožje, ki ga ne potrebujemo".
Kordiš je tudi prepričan, da je krepitev obrambe nesprejemljiva tako s finančnega kot okoljskega vidika, Slovenija pa, kot meni, ni vojaško ogrožena, in tako naj tudi ne bi bilo jasno, kako bi lahko prenovljene tankovske kapacitete pomagale pri obrambi domovine. Kordiš je prepričan, da celotna modernizacija vojske ne služi ničemur drugemu kot strateškim in finančnim koristim zveze NATO, s katero Slovenija ne bi smela biti povezana.
Za protiutež je predsednik Matej Tonin povedal, da Kordišu sicer "ne zameri, da uživa v nekem svojem svetu, kjer zanika stvari, ki mu niso všeč", (vojna v Ukrajini), ampak da je "bistveno, da ne izgubljamo časa s takšnimi idealisti" ter da se osredotočimo na izgradnjo sistema, ki bo Sloveniji in okolici lahko zagotavljal varnost.
Kot je še povedal Tonin, je NSi kljub brezpogojnemu nasprotovanju LMŠ predlogom prejšnje vlade pripravljena, da s koncepta "proti" preide na koncept "za". Resolucija ima po njegovih besedah številne napake, a bi bilo potrebno iskati način za sodelovanje. Tako je napovedal podporo novemu predlogu, in sicer zato, ker se rok za predvideni dvig obrambnih izdatkov skrajšuje za pet let.
Pojasnil je svoje stališče, zakaj je treba te izdatke čimprej zvišati: cilj zviševanja je zmanjšanje odvisnosti od ZDA, povečanje zmogljivosti evropske obrambne industrije ter povečanje možnosti skupnih evropskih nabav v smislu poenotenja in standardizacije sredstev. "Če želi Evropa biti strateško avtonomna, moramo sprejeti določene ukrepe," je dejal in izrazil stališče, da je Joe Biden verjetno zadnji ameriški predsednik, ki se ukvarja z varnostjo v Evropi, dolgoročno varnost pa je možno zgraditi le s krepitvijo konvencionalnih sil.
Glede te tematike prihaja do nesoglasij tudi znotraj same koalicije, saj, kot ugotavljamo v komentarju, dobršen del te ne podpira krepitve Slovenske vojske, hkrati pa je po nazorih glede ruske agresije na Ukrajino, ki na novo kroji varnostno arhitekturo Evrope, bliže Moskvi kot pa državam EU.
Odbor za obrambo sprejema Predlog resolucije o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske do leta 2040, ki spreminja dosedanje smernice, ki so pokrivale razvoj SV do leta 2035.
Na zasedanju je bil prisoten tudi načelnik generalštaba SV generalmajor Robert Glavaš, novi predlog pa je odboru predstavil državni sekretar na MORS Damir Črnčec. Kot najpomembnejše spremembe vlada med drugim izpostavlja dvig obrambnega proračuna na predvidena dva odstotka BDP že do leta 2030, in ne 2035, kot je načrtovala prejšnja vlada.
Poudarek naj bi bil med drugim tudi na krepitvi helikopterskih kapacitet (tudi za dvojno uporabo za sistem zaščite in reševanja) in zračne obrambe, nadgradnji oklepnih zmogljivosti, kibernetski obrambi ter oblikovanju srednje bataljonske bojne skupine skupaj s srednjim bojnim izvidniškim bataljonom. Ta dva projekta naj bi se po novih napovedih izvajala sočasno.
Levica "ne potrebuje orožja" ...
Nova vlada je poleg odpovedi nakupa oklepnikov boxer nekoliko spremenila prioritete, a glede na vsebino resolucije še vedno želi postati aktivnejša članica zavezništva. S strani SDS so glede resolucije prišli načeloma pozitivni signali podpore, zahtevali pa so pojasnila glede omenjenih dobav oklepnikov: kaj in kdaj bomo dobili?
Tako je njihov poslanec Jožef Lenart povedal, da resolucija predstavlja okvir, koliko smo v varnost pripravljeni vložiti, in se pošalil, da z novimi ministri in sekretarji "gremo v nove načine bojevanja, zato potrebujemo drugačno tehniko", saj se tovrstne načrte pogosto spreminja.
Resolucijo je označil za upravičeno glede na spremenjene varnostne razmere. "Upam, da nam bo vsem skupaj uspelo zagotavljati proračun, kot je planirano. Iz tega naslova podpiram resolucijo in v SDS se bomo še naprej zavzemali za to, da bo naša vojska sodobno opremljena," je povedal.
V ospredju je bil pričakovano "spopad" med Levico in NSi. Resoluciji pa je vehementno nasprotoval poslanec Levice Miha Kordiš, češ da "vizija družbe solidarne prihodnosti, družbe miru in sobivanja neobhodno zahteva, da Slovenija naredi korak stran od NATO pakta". Ob tem je zahteval, da se Slovenija odreče obrambni politiki, ki jo je zasledovala zadnja desetletja, saj naj bi se s tem podrejala SV interesom Nata in zato zanemarjala varnost svojih državljanov. Tudi obravnavana resolucija naj bi po Kordiševo nadaljevala "zapuščino preteklosti" nekdanjega ministra Tonina in tedanjega predsednika vlade Janše ter celo stopnjuje izdatke za "orožje, ki ga ne potrebujemo".
Kordiš je tudi prepričan, da je krepitev obrambe nesprejemljiva tako s finančnega kot okoljskega vidika, Slovenija pa, kot meni, ni vojaško ogrožena, in tako naj tudi ne bi bilo jasno, kako bi lahko prenovljene tankovske kapacitete pomagale pri obrambi domovine. Kordiš je prepričan, da celotna modernizacija vojske ne služi ničemur drugemu kot strateškim in finančnim koristim zveze NATO, s katero Slovenija ne bi smela biti povezana.
... Tonin za krepitev kapacitet
Za protiutež je predsednik Matej Tonin povedal, da Kordišu sicer "ne zameri, da uživa v nekem svojem svetu, kjer zanika stvari, ki mu niso všeč", (vojna v Ukrajini), ampak da je "bistveno, da ne izgubljamo časa s takšnimi idealisti" ter da se osredotočimo na izgradnjo sistema, ki bo Sloveniji in okolici lahko zagotavljal varnost.
Kot je še povedal Tonin, je NSi kljub brezpogojnemu nasprotovanju LMŠ predlogom prejšnje vlade pripravljena, da s koncepta "proti" preide na koncept "za". Resolucija ima po njegovih besedah številne napake, a bi bilo potrebno iskati način za sodelovanje. Tako je napovedal podporo novemu predlogu, in sicer zato, ker se rok za predvideni dvig obrambnih izdatkov skrajšuje za pet let.
Pojasnil je svoje stališče, zakaj je treba te izdatke čimprej zvišati: cilj zviševanja je zmanjšanje odvisnosti od ZDA, povečanje zmogljivosti evropske obrambne industrije ter povečanje možnosti skupnih evropskih nabav v smislu poenotenja in standardizacije sredstev. "Če želi Evropa biti strateško avtonomna, moramo sprejeti določene ukrepe," je dejal in izrazil stališče, da je Joe Biden verjetno zadnji ameriški predsednik, ki se ukvarja z varnostjo v Evropi, dolgoročno varnost pa je možno zgraditi le s krepitvijo konvencionalnih sil.
Povezani članki
Zadnje objave
P. Metod Benedik, cerkveni zgodovinar: Škofjeloški pasijon je unikum v svetu
29. 3. 2024 ob 6:31
Svoboda govora ali govor Svobode
28. 3. 2024 ob 7:31
Ekskluzivno za naročnike
Domovina 141: 30 let uroka Depale vasi
27. 3. 2024 ob 6:29
Domovina 140: Kam gre denar od precenjenih železniških postaj
20. 3. 2024 ob 6:29
To je groza, ni pa strah – Justin Earl Grant
18. 3. 2024 ob 23:11
Prihajajoči dogodki
MAR
29
V kapeli Zavoda ŽIVIM križev pot za življenje
15:00 - 15:45
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30
MAR
31
ZAJETI V IZVIRU - SLOVENSKI OTROCI LEBENSBORNA
18:00 - 19:00
APR
01
APR
01
KINO V ŽIVO: OKRONANA
19:00 - 21:00
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.