Golobova vlada povozila čustva ljudi, ki so se sredi Ljubljane zbrali na ganljivi spominski slovesnosti (video)

Foto: Peter Merše, Domovina
POSLUŠAJ ČLANEK
Sinoči se je na Trgu republike, kjer se v zadnjih mesecih pogosto zbirajo protestniki, zgodil nekoliko drugačen dogodek. Šlo je za slovesnost na predvečer dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja, ki so ga organizirale Civilna iniciativa Prebudimo Slovenijo, Vseposvojitev, Nova Slovenska zaveza in Združeni ob lipi sprave.

Dan pred prvo obletnico (17. maja) uvedbe spominskega dne so Golobovi s sklepom vlade Nacionalni dan žrtev komunističnega režima ukinili.  

Spominski dan, ki je sicer obletnica množičnega partizanskega poboja 49 Romov leta 1942 v soteski Iške, je bil uveljavljen, »ko naj bi slednja [vlada] opravljala zgolj tekoče posle, brez sprejemanja političnih odločitev«, so pojasnili, potem ko so ga ukinili kar na dopisni seji.

https://twitter.com/JozeMozina/status/1658551394171867145

Na trenutke precej ganljiva slovesnost je potekala v pietetnem duhu, med okoli 2.000 udeleženci so zajeten delež predstavljali svojci med vojno in po vojni pobitih »nesprejemljivo drugačnih«.

V kulturnem programu so sodelovali pevci in glasbeniki Marko Fink, Ana Dežman in Drago Arko in recitator Pavle Ravnohrib. Preko posnetka pa se je na zase značilen karizmatičen in dotakljiv način oglasil Pedro Opeka, ki je opozoril, kako pomembna je za spravo resnica:

»Ko se boste poklonili vsem slovenskim žrtvam, ki še danes nimajo grobov, mrliških listov in dobrega imena, Bog daj, da bi bila ta prošnja čim prej uslišana in uresničena. Naša prošnja je smiselna, globoka in pravična«. Dogodek je tudi spremljal v molitvi.

Doležal Rus: naslednji korak le v resnici


Predsednica Civilne iniciative Prebudimo Slovenijo Vlasta Doležal Rus in predsednik Nove slovenske zaveze dr. Matija Ogrin sta spregovorila množici v daljših nagovorih. Doležal Rusova je med drugim spomnila na vse, ki so se smrti izognili in nadaljevali življenje v izgnanstvu, a tam »gojili svobodno misel in ohranjali kondicijo slovenske kulture in omike«. Tudi ona je opozorila na to, da »šele po priznanju resnice lahko smelo naredimo naslednji korak« k spravi. Po njeno menjava spomenikov ne bo dovolj. Izpostavila je dejstvo, da so bile v prejšnjem režimu hudo kršene človekove pravice, nad delom naroda pa tudi storjen genocid.

Foto: Domovina

Ogrin: država naj da ubitim dostojnost in mrliški list


Dr. Matija Ogrin, ki je bil glavni govorec, je izpostavil posebno problematiko neevidentiranih pobitih, ki jih je naštetih 14.901 in nimajo mrliških listov. »Država Slovenija pa zanje ne ve: ne kdo so in od kod, kako jim je ime, koliko jih je,« je opomnil. Vendar pa velika večina ubitih ni vpisana v nobeno uradno evidenco Republike Slovenije in za državo še vedno niso osebe. Danes so organizatorji slovesnosti  v Državnem zboru tudi predali predsednici Komisije za peticije in človekove pravice apel s seznamom teh žrtev komunističnega nasilja s prošnjo, naj država poskrbi za vpis pokojnih v javno evidenco.

Ganljivi spomini na svojce in pozabljene


»Tole svečo bom poklonil na tem mestu svojim štirim sorodnikom, ki sem jih kot triletni fantiček gledal, ko so ji odpeljali v Teharje. Kmalu za tem so bili v Hudi jami. Naj jim bo lahka zemlja.«

»Jaz sem naključna varuhinja spomina gospe Ane Bezjak, ki je bila rojena 1902 v Ključarovcih pri Ljutomeru in je nato izginila 9. aprila 1945.«

»Sem Jože Krašna, sem varuh spomina sorodnika Frančič Ivana, doma iz Šentjerneja oz. Šmarij pri Šentjerneju, končal je pa v Teharjih, zelo mlad, star komaj 18 let in bil zelo mučen pred smrtjo

To so le nekatera od dobrih dvajsetih pričevanj »varuhov spomina«, ki so s svečo na odru obeležili spomin na svoje bližnje, nekateri pa tudi povsem pozabljene tujce. V tem najglobljem delu slovesnost so opomnili na nešteto tragičnih zgodb, ki so se odvile v preteklosti in še vedno nimajo svojega epiloga. Mnogi svojcev ne bodo nikoli našli.

[video width="640" height="352" mp4="https://www.domovina.je/wp-content/uploads/2023/05/pustite_nam_ziveti_a.mp4"][/video]

Janša: ukinitev praznika je "žalitev dostojanstva vsakega človeškega bitja"


Slovesnosti so se udeležili številni znani obrazi, med drugim pomladni predsednik vlade Lojze Peterle, predstavnike SDS Branko Grims, Zvonko Černač, Aleš Hojs, poet Tone Kuntner, dr. Tina Bregant ter duhovnik in profesor dr. Janez Juhant, ki je bil tudi varuh spomina.

https://twitter.com/strankaSDS/status/1658566360258039823?ref_src=twsrc%5Etfw%7Ctwcamp%5Etweetembed%7Ctwterm%5E1658566360258039823%7Ctwgr%5E6f31d1ac801f09cca00961c24cb0bde356561110%7Ctwcon%5Es1_&ref_url=https%3A%2F%2Fnova24tv.si%2Fslovenija%2Frevolucionarno-nasilje%2Fob-dnevu-spomina-na-zrtve-komunizma-resnica-in-priznavanje-krivic-je-podlaga-vsake-sprave%2F

Po slovesnosti je nekdanji predsednik vlade Janez Janša za Radio Ognjišče komentiral ukinitev spominskega dneva, za katerega je rekel, da težko najde besede. Povedal je, da je lahko vsak udeleženec videl, da je današnja slovesnost potekala brez sovraštva, revanšizma ali maščevalnosti, kar so sicer očitali pri vladi, ko so spominski dan odstranili z državnega koledarja. »Dejstvo je, da nekdo, ki na ta način pljune na žrtve, na deset tisoče, na sto tisoče ljudi, ki so bili pomorjeni ali pa so trpeli v času komunizma, žali vsako živo bitje, ki premore vsaj kanček empatije«, je bil kritičen prvak SDS. Dejal je še, da »gre za žalitev dostojanstva vsakega človeškega bitja, ki premore vsaj malo sočutja.« Vladi je očital ponos nad nasledstvom zločina.

Zelo kritični do početja Golobovih so tudi v NSi. Predsednik Matej Tonin je aktualni vladi pripisal pomanjkanje širine za osnovne civilizacijske norme:

https://twitter.com/MatejTonin/status/1658749478415785984

Hipokrizija vladajočih?


Ravno v teh dneh, ko je bila uradna državna obeležitev nad žrtvami totalitarizma, na obletnico rasističnega poboja Romov, poteka v Ljubljani največja diplomatska konferenca doslej, z namenom sprejeti sprejem konvencije o sodelovanju pri pregonu genocida in drugih hudodelstev. Na njej ministrica za zunanje zadeve Tanja Fajon ter ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan ponosno gostita goste iz nekaj deset držav sveta. "Sprejem konvencije bi bil pomemben mejnik na področju mednarodnega kazenskega prava in boja proti nekaznovanosti zločincev," je ob otvoritvi povedala Fajonova, sicer predsednica SD, stranke, katere podmladek je dal pobudo za ukinitev spominskega dneva žrtev komunističnega nasilja.

»Slovenski genocid«, ki je zaznamoval našo zgodovino in dejavnost naj tekom dvotedenske konference ne bi bil omenjen, zato mnogi udeleženci konference ne bodo slišali niti za ukinitev praznika. Prav tako po pričakovanjih ju ni bilo na spominsko slovesnost včeraj zvečer. To daje konvenciji oz. našemu gostiteljstvu posebno vprašljivo legitimnost.



https://twitter.com/llisjak/status/1657435935779311617

Anketa o slovenskih medijih in Domovini:

Sodelujte v anonimni anketi o slovenskih medijih in Domovini: katere prebirate, kako jih cenite, kaj še želite brati na Domovini itd. Anketa vam bo predvidoma vzela 8 minut časa.

Create your own user feedback survey

KOMENTAR: Vid Sosič
Dejanja pričajo, da so besede Golobovih o sočutju, strpnosti, sprejemanju različnih le to, torej zgolj besede
Komentar uredništva je na voljo digitalnim naročnikom Domovine (klik) Naročnino na Domovino lahko sklenete na naši naročniški strani (klik)
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike