Golob z Macronom v Parizu tudi o energetiki. Kakšni realni ukrepi za znižanje cen pa so vmes v pripravi v Bruslju?

vir: Twitter @VladaRS
POSLUŠAJ ČLANEK
Premier Robert Golob je bil na obisku v Parizu, kjer ga je na delovnem kosilu v Elizejski palači gostil francoski predsednik Emmanuel Macron. Voditelja sta se v luči naraščajočih cen elektrike med pogovorom strinjala, da je treba pripraviti strukturno reformo trga električne energije. Med temami pogovorov sta še vojna v Ukrajini in širitev EU na Zahodni Balkan.

Evropska komisija trenutno s polno paro pripravlja predloge, kako se lahko EU kratkoročno spopade z nedavnimi pretresi na trgih z električno energijo. Hkrati pripravlja zakonodajni predlog za novo zasnovo trga električne energije do začetka leta 2023.

Podrobnosti o zasnovi trga električne energije bodo na voljo po govoru Ursule von der Leyen v Evropskem parlamentu 14. septembra. Ministri EU za energijo bodo ta vprašanja obravnavali na izrednem zasedanju Sveta 9. septembra.

Slišano veliko že znanega


"Glede energetike bi izpostavil tudi zeleni preboj in vlaganje v zelene tehnologije. Slovenija in Francija spadata v klub jedrskih držav. Svet si ne more privoščiti, da ne bi izkoriščal jedrske energije, ki je eden od odgovorov na trenutno energetsko krizo in izzive prihodnosti," je na srečanju dejal premier Golob in da lahko Francija premakne stvari naprej.

"Mislim, da se strinjava o tem, da je treba hitro pripraviti strukturno reformo, da bi bolje nadzorovali cene energije na trgu, ki je postal popolnoma neuravnotežen, ter bolje ščitili našo industrijo in državljane," je povedal Macron. Slovenski premier se je strinjal z Macronom, da so potrebne strukturne spremembe na evropskem trgu. "Pokazalo se je namreč, da skupni evropski trg, predvsem električne energije, ne deluje na pravi način," je povedal.

https://twitter.com/vladaRS/status/1565341475411439616

Kako deluje energetski trg EU in zakaj so cene tako visoke?


Evropske cene energije se določajo s tako imenovanim sistemom mejnih cen, v katerem najdražja elektrarna, ki je na določen dan potrebna za zadovoljitev povpraševanja, določa veleprodajno ceno električne energije za vse dobavitelje.

To pomeni, da plinske elektrarne, ki so še vedno potrebne za prižiganje luči v številnih državah, običajno določajo veleprodajno ceno električne energije za preostali del trga, čeprav je mogoče energijo iz obnovljivih virov proizvajati ceneje.

V preteklosti ni bilo veliko želje po prenovi sistema, čeprav se je delež čiste energije v mešanici energetskih virov povečeval. Upali so, da bodo višje veleprodajne cene električne energije spodbudile razvoj zelene energije s povečanjem stopnje dobička za cenejše projekte obnovljivih virov energije.

Ker pa so se cene plina letos povzpele na rekordno raven - predvsem zaradi odločitve Moskve, da zmanjša dobavo v Evropo -, so se povišali tudi stroški električne energije. Več oblikovalcev politike zato poziva k novemu pristopu, ki bi omogočil prodajo cenejše energije iz obnovljivih virov po nižji ceni. Poljski premier Mateusz Morawiecki je v torek dejal, da predlogi za spremembo strukture trga "padajo na vedno bolj plodna tla".

Vlada Združenega kraljestva je julija začela posvetovanje o ločitvi cen plina in energije iz obnovljivih virov. V Bruslju se zdaj povečuje pritisk.


Konkretne rešitve iz Bruslja


Strokovnjaki Evropske komisije za energijo se zavzemajo za omejitev cen električne energije, proizvedene iz jedrske energije, lignita in obnovljivih virov energije. S tem bi te cenejše vire energije ločili od borzne cene električne energije, ki jo večinoma določajo dražje plinske elektrarne, je zapisano v neuradnem dokumentu pristojnega generalnega direktorata za energijo.

Predlog vključuje tri elemente:
- Varčevanje z električno energijo: Države članice morajo zmanjšati porabo električne energije. Pri tem bi se lahko zgledovali po "obveznem zmanjšanju porabe plina" iz načrta za varčevanje s plinom, ki so ga države članice EU sprejele konec julija. V skladu z neuradnim dokumentom bi se to lahko izvajalo z dražbami za industrijo in finančnimi spodbudami za gospodinjstva. Zlasti pomembno naj bi bilo zmanjšati konične obremenitve.
- Omejitev cen jedrske energije, lignita, večine obnovljivih virov energije in začasno tudi črnega premoga: "Cilj tega ukrepa je zmanjšati vpliv cene tehnologije, ki določa maržo na trgu električne energije (pogosto plinske elektrarne), na prihodke drugih proizvajalcev z nižjimi mejnimi stroški," piše v dokumentu. Države, ki so že uvedle podobne ukrepe, kot sta Španija in Italija, bi morale spremeniti svoje prakse.
- Pomoč potrošnikom: Države članice naj bi se spodbujale, da ustvarjene prihodke uporabijo za pomoč posebej ranljivim odjemalcem električne energije. To bi lahko dosegli z reguliranimi tarifami, kot v Franciji, ali s posredno pomočjo, kot v Nemčiji. Prav tako bi bilo mogoče zakonsko pojasniti, da bi lahko regulirane cene električne energije koristila tudi mala in srednje velika podjetja.

Nihanje cen zaskrbljujoče


Izjemna nihanja na borzah z električno energijo so še povečala zaskrbljenost v politiki in industriji, ki jo je sprožila plinska kriza. Predstavnik Evropske komisije je na Odboru za industrijo Evropskega parlamenta navedel, da bi lahko posameznim industrijskim sektorjem v primeru pomanjkanja zagotovili prednostni dostop do plina.

"Preučujemo vprašanje kritičnih industrijskih panog," je dejala namestnica generalnega direktorja GD za energijo Mechthild Wörsdörfer, ko je odboru za industrijo pojasnila načrt za varčevanje s plinom. V primeru pomanjkanja plina bi morale države članice zagotoviti prednostno obravnavo predhodno zaščitenih odjemalcev. Poleg gospodinjskih odjemalcev bi to lahko bile le osnovne socialne storitve, kot so zdravstveni sektor ter mala in srednje velika podjetja. Wörsdörfer je dejala, da je energetska kriza med številnimi drugimi panogami že močno prizadela proizvajalce aluminija in gnojil.

Dvom o sodelovanju med državami članicami


Namestnik generalnega direktorja pa je pozval tudi k nadaljnjemu varčevanju s plinom. Od avgusta do marca morajo države EU zmanjšati porabo plina za 15 odstotkov. Po besedah Wörsdörferjeve Komisija prva poročila o napredku držav članic pričakuje oktobra.

Predsednik Odbora za industrijo Cristian Bușoi je kritiziral nezadostne informacije in izrazil dvom o pripravljenosti držav članic za sodelovanje. "Ni nam še jasno, koliko držav članic želi izvajati ta prostovoljni načrt." Države, ki do konca leta ne bodo omejile porabe plina, bodo po njegovih besedah težko dosegle 15-odstotni cilj - tudi če bo varčevanje s plinom do konca leta postalo obvezno.

Opomini o varčevanju s plinom prihajajo kmalu po pozitivnih novicah o skladiščih plina. V sredo so skladišča plina v EU dosegla povprečno 80-odstotno zmogljivost. Vendar je evropski poslanec Jerzy Buzek (EPP) opozoril, da je Evropski parlament prvotno zagovarjal cilj 90-odstotnega skladiščenja. Tudi cilj varčevanja s plinom v višini 15 odstotkov je morda preveč konservativen, je dejal Buzek.

Nemški minister za gospodarstvo Robert Habeck (Zeleni) še naprej poziva k varčevanju s plinom. Včeraj je predstavil načrte za peti plavajoči terminal za utekočinjeni zemeljski plin, ki ga bo najela nemška vlada. Ta naj bi začel obratovati v Wilhelmshavnu v četrtem četrtletju leta 2023, njegova zmogljivost pa naj bi znašala pet milijard kubičnih metrov na leto.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike