Evropa nam zavida, je ocenil predsednik vlade Robert Golob ob državni proslavi v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma pred dnevom samostojnosti in enotnosti ter poudaril enotnost vlade, Evrope in napovedal številne reforme. Ni umanjkala kritika na račun prejšnje vlade.
Predsednica Državnega zbora Urška Klakočar Zupančič pa je v parlamentu govorila tudi o ljubezni.
Zanimiv uvod premierjevega govora
“Danes praznujemo dan samostojnosti in enotnosti, ko smo se skupaj odločili živeti v svoji državi, pa vendar se to ni zgodilo čez noč. Ta odločitev je bila sad tisočletnih prizadevanj za gradnjo dveh stebrov slovenske suverenosti, prvi steber je vedno predstavljala demokratična ureditev družbe, v kateri smo vsi med seboj enaki. Še v času prve slovenske države Karantanije so karantanskega kneza volili neposredno, ljudstvo, in po izvolitvi so k njemu simbolično pristopili ter mu primazali dve zaušnici, zato da ne bi nikoli pozabil, da je le prvi med enakimi, ta tradicija se je dobro ohranjala skozi tisočletja,” je v uvodu povedal slavnostni govorec premier Robert Golob in dodal, da tudi sam na svojem položaju dobi kakšno zaušnico, da ne bi pozabil, da je le prvi med enakimi.
“Drugi steber predstavljata naša kultura in slovenski jezik. Nekateri veste, da prihajam iz Solkana pri Novi Gorici in Soči. Solkan je bil prvič omenjen kot mesto pred tisoč leti, v slovenskem jeziku,” je uvodoma še dejal premier.
O fizičnih in mentalnih ograjah
Premier je kritiziral način varovanja meja z ograjo:
Pred leti je čez naše kraje prečkalo skoraj pol milijona beguncev, ki so iskali boljše življenje zase. In mi smo kot odgovor na to začeli postavljati ograje. Najprej ograje na meji, potem v svojih glavah. Danes vemo, da ograje ne delujejo, zato jih podiramo.
Mentalne ˝ograje˝ je povezal še s kritiko ukrepov za zajezitev širjenja koronavirusa v prejšnji vladi: ˝Tudi takrat smo začeli zidati zidove. Postavili smo zidove na meje, med občine in postavili smo jih v svoje domove. Ogradili smo se od sodržavljanov, od prijateljev, od bližnjih, celo od družin. Danes smo se odločili, da bomo s covidom živeli kot odprta družba. (…) Ne želimo več zidov v svojih glavah.˝
Cenen populizem! Prej se je cel svet zapiral, potem smo se virusu nekaj naučili, prekužili smo se, precepili smo se, nehal je napadati pljuča in se je cel svet odprl. Ne samo ??. Kar lahko sklepam iz povedanega je, da če bi vi vodili vlado leta 2020 in 21, bi imeli tukaj Bergamo.
— Žiga Turk (@ZigaTurk) December 24, 2022
Evropa nam zavida enega najuspešnejših odzivov na krizne razmere
V luči vse hujše krize, ki se je začela z napadom Rusije na Ukrajino, Golob ocenjuje, da nam ˝naš odziv na energetsko in prehransko krizo (…) v Evropi zavidajo˝, saj naj bi bil eden najuspešnejših na vsej celini.
Kriza, pravi, je zahtevala ukrepanje na vseh ravneh: ˝Zajezili smo cene. Zvišali smo otroške dodatke, zvišali smo plače, zvišali smo pokojnine.˝
Po zgodbi o spoznanju potrebne složnosti v ukrepih glede energetske draginje s strani predstavnikov v Svetu Evrope je zaključil, da Evropa temelji na ˝(s)olidarnosti med državami in enotnosti, da iščemo samo rešitve, za katere se vsi strinjamo.˝
Gradnja Drame, NUK II in napoved reform
˝Jezik in kultura sta bila tista, zaradi česar je lahko slovenski narod obstal. Kulturniki so bili še pred plebiscitom tisti, ki so dali zgled, ki so nas usmerjali in bili gonilo v borbi, da se demokracija vrne v Slovenijo.˝
Poudaril je, da želijo živeti v državi, ki temelji na odprtosti družbe, vladavini prava in spoštovanju človekovih pravic ter solidarnosti do najšibkejših.
V povezavi z vladavino prava je bil sicer eden hujših očitkov Janševi vladi neimenovanje evropskih delegiranih tožilcev. Skozi strokovno sito pa je, enako kot delegirana tožilca, šel tudi kandidat za generalnega direktorja policije Boštjan Lindav, a na vladi ni bil imenovan za polni mandat. Tudi vrhovni sodnik, kandidat za predsednika vrhovnega sodišča Miodrag Đorđević, je dobil namig ministrice za pravosodje Dominike Švarc Pipan, naj umakne kandidaturo, češ da ne more računati na podporo koalicije v DZ.
Aktualni premier je napovedal še gradnjo Drame ter nove Narodne univerzitetne knjižnice (NUK II). Prav včeraj je bilo izdano gradbeno dovoljenje za NUK II, vrednost projekta je ocenjena na okoli 100 milijonov evrov. Povratna sredstva naj bi poiskali znotraj nacionalnega načrta za okrevanje in prihodnost, v primeru pomanjkanja pa še iz integralnega proračuna.
Napovedal je reformo zdravstva, kjer ˝bo v središču pacient, da bo sistem, javni zdravstveni sistem, dostopen vsakomur”.
Enotnost naj bi omogočila najboljše rešitve pri reformi pravosodja in šolstva ter davčnega in pokojninskega sistema. Ob tem je očitno pozabil, da so se glede zakona o FURS-u, ki uvaja tajno sledenje brez odredbe sodišča, strinjali samo poslanci Gibanja Svoboda.
Ko začnemo s procesom iskanja rešitev, ima vsak svoje mnenje, vsak svoje stališče. Pravilno. Želimo, da se problemi osvetlijo z vseh možnih perspektiv. Na koncu (…) pa moramo biti enotni, da to reformo želimo izpeljati. Ker je to edini način, da bomo zgradili (…) moderno Slovenijo, na katero bomo vsi ponosni. Kjerkoli v svetu jo bomo predstavljali.
Državljanom je zaželel mirno preživljanje praznikov, v novem letu ˝pozitivno energijo in obilo poguma˝ ter da ˝bi bili deležni neizmerne ljubezni in to ljubezen delili naprej“.
Tudi Klakočar Zupančič v DZ o ljubezni (in Bogu)
Predsednica Državnega zbora je ob nagovoru ob slavnostni seji pred dnevom samostojnosti in enotnosti zbrane v parlamentu nagovorila tudi s citatom izjave dr. Milana Brgleza iz časa njegovega predsedovanja DZ v letu 2014, o neizkoriščenih potencialih in znanjih Slovencev.
Povedala je, da so ˝(n)ekateri vidnejši politiki druge večkrat pozvali k prenehanju ločevanja glede na politično ali ideološko prepričanje˝, kar je ˝utopično˝. Meni, da mora politika parlamentarnih demokracij vsebovati različna prepričanja, ki pa ne smejo razdvajati pri temeljnih vrednotah Slovencev – ˝kot so poštenost, spoštovanje, solidarnost in sodelovanje.˝
Ob izzivih, ki so pred nami, je pozvala k moči in povezanosti: ˝Preteklost ni nikoli črno-bela, največkrat je siva, prihodnost pa mora biti svetla. (…) Naredimo torej ta košček sveta boljši, strpnejši in prijaznejši, da se bomo vsi na njem počutili svobodne in hkrati varne.˝
Zaključila pa je s pozivom k ljubezni:
Kaj je bilo pa tole iz ust UKZ ?! ??? pic.twitter.com/tdO6B2iTWd
— Karfjolca ?? ?? (@karfjolca) December 22, 2022
Slovence nagovoril tudi Janša: ˝Priti mora čas streznitve˝
Včeraj je stranka SDS na Youtubu in Twitterju objavila tudi svoj nagovor, kjer je predsednik stranke Janez Janša spomnil na obdobje pred dvema letoma, v najhujših časih pandemije koronavirusa – na prepolne bolnišnice, proteste in interpelacije v DZ.
Zatrdil je, da je njegova vlada v tistem času sprejemala ukrepe, ki so ˝varovali življenja in ohranjali standard prebivalstva˝.
Opozoril je, da lahko Slovenci s tako ˝skrajno populistično˝ politiko zapravimo možnost za dobro prihodnost, da je potreben premislek in ocena stanja.
Zgodovinsko orientiran uvod premierjevega govora, ki bi mu ga lahko zavidal katerikoli izmed njegovih predhodnikov. Zanimivo ob tem pa je, da ga ni slovenska levica klasično napadla z znano mitologijo, da se je slovenstvo začelo z letom 1848 ali celo 1945, kot radi razlagajo nekateri njegovi koalicijski partnerji.
Seveda je tak refleks saniral z manipulativnim napadom na ukrepanje prejšnje vlade med pandemijo. Po vojni je vsak lahko general, pravi znano reklo. In glede na besede sedanjega premierja si lahko oddahnemo, da je general po tej “vojni”, saj bi drugače še bolj tenko piskali.
Podobno manipulativni in celo cinični pa so govori predsednice državnega zbora. Omenjanje Boga in svetopisemskih citatov z jasnim podtonom in srepo uperjenim pogledom na opozicijsko stran parlamenta ni nič drugega kakor izzivanje in zloraba nečesa govornici ne-lastnega za politične namene.
Golob je nadmudril Janšo, vprašanje pa je, če mu bo uspelo nadmudriti Kučana. Brez tega bo prej ali slej našel nekje na sebi nalepko: Po uporabi odvrži!
Lep govor predsednika vlade vendar je njegova največja napaka ta, da nosi v srcu preveč sovraštva do drugače mislečih, ki ga kaže na vsakem koraku in to pokaže tudi tako, da je zbral okrog sebe same sovražnike, ki so sovražni (Šarec, Alenka in ….) do drugače mislečih in bojim se, da bo to sovraštvo v njem ostalo do smrti. Ne zaveda se, da s sovraštvom koplje grob tudi sebi!!!!
Golob res ni nadmudril Janše.
Goloba so postavili “na vrh strehe”, da bi ga vsi volili in spet vspostavili Levi-enopartijski sistem.
S pomočjo Kučana in RTV je Golobu uspelo, pa čeprav sam “še s prstom ni mignil”.
*Še v času prve slovenske države Karantanije so karantanskega kneza volili neposredno,*
Ah, seveda. Takrat je bil fevdalizem in v prvi polovici 8 stoletja je bila karantanska knežja oblast že dedna. Ustoličenje je pomenilo slovesno proglasitev novega kneza, ki pa je bil bližnji sorodnik prejšnjega. Volitve izven dednega reda so se izvajale le, če je prejšnja dinastija izumrla po moškem rodu in je bilo treba izbrati novo (vir: dddr. Jože Maček, Na zemlji domači).
Saj Golob ve, da je bilo v Karantaniji tako in si želi, da bi bilo tako tudi v Republiki Sloveniji s to razliko, da bi se “knezi” volili znotraj GEN, torej znotraj Gejevske Elitne Naveze. To se mi je posvetilo, ko so zadnjič v Tarči risali sheme Golobove kadrovske zasedbe v energetiki in nadzornih organih. Tisti pomišlaj in “I” na koncu pa pomenita Inkognito, oziroma prikriti homoseksualci. Zavezništvo pa si je ta Elita poiskala pri nasilnih feministkah in združenju LGBT+, ki je njihov naravni zaveznik. Vsi skupaj pa se borijo za krvavozelen svet in proti kravjim prdcem in za omejene pravice plebejcev.
Golobov govor bo odšel v zgodvino tudi zaradi dveh pomembnih malenkosti.
Ob obletnici, ko so Slovenci odločili, da gredo na svoje, se mu je zdelo potrebno omeniti le eno ime in sicer ime Josipa Vimarja, ki je toliko zaslužen za osamosvojitev kot suša in ppozeba za dobro letino.
In slednjič: tako je opletal s svojim voščilom, da mu ja ne bi bilo treba reči, da gre za božične praznike.
Problem je, da leporecja ne mores jesti.
Nekoc sem v Afriki nekomu rekel hvala za neko gesto. In mi je odgovoril: monsieur, on ne mange pas merci.?
Kaj je ciničnega v stavku: Bog je ljubezen?!
Priznajmo političnemu nasprotniku dobro misel!
In bo več resnice in miru med nami.
Vesel božič vsem – levim in desnim, naprednjakom in konzervativcem…
Joj, joj, joj ! Kurinčič, dobro misel političnemu nasprotniku bomo priznali takrat, ko bo leta sposoben pokazati minimalno spoštovanje do drugače mislečih.Klakočarjeva je pač zadnja, ki me lahko poučuje, da je Bog ljubezen ! Ko laže in zmerja opozicijo se zdi, da tega ne počne iz ljubezni!
Odlično! In če povzamemo papeža Benedikta: Ljubezen v Resnici.
Ta trapa ne ve, ne kdo je Bog, ne kaj je ljubezen. Zato to blebetanje nima ne pomena ne cene.
Kar se tiče Boga in ljubezni, ki ju je enačila Urška Klakočar Zupančič, pa sva z vedno budnim moralistom rasputinom že razčistila, katero in kakšno ljubezen je imela v mislih ta zgledna dama, ki pa se razlikuje od dojemanja množice ljudi in celo od mnogih komentatorjev, ki radi brez rezmisleka gredo na prvo žogo.
Evforija ni ljubezen. In tudi nemar za resnico in pravičnost ni ljubezen. Ni vse ljubezen.
Mefisto, ne mene vleči v svoj sprijen svet s tvojimi pritlehnimi manipulacijami.
Piši v svojem, ne v mojem imenu.
Kakršen folk, taka vlada in parlament…
Poglejte okoli sebe…oprani možgani.
Bog je ljubezen. Ni pa vse ljubezen.
Sprenevedanje glede nujnih covid ukrepov je farsa.Torej je za energetsko draginjo v celoti odgovorna Golobova vlada?
Golob, zakaj potem na svoji parceli ne podreš nekam čudno visok zid? Le čak da ti Italjani zaprejo mejo..
Golob: “In mi smo kot odgovor na to začeli postavljati ograje. Najprej ograje na meji, potem v svojih glavah. Danes vemo, da ograje ne delujejo, zato jih podiramo.”
Če nima članek globoke misli- Bog je ljubezen, pa ga imajo komentarji.
Sleherni poziv k življenjski drži- Bog je ljubezen, je pozitiven.
Če se kdo tega ne drži, ti misel pa izgovori, smo ga dolžni opozoriti, da naj tako tudi ravna.
Nič se ni oglasila, ko so Jankovićevi policaji pretepli tistega kmeta. Ljubezen? Ljubezen brez dejanj je prazna beseda.