Golob pod drobnogledom zaradi plače ki presega meje iz "Lahovnikovega" zakona. Bo moral vrniti denar?

Fotomontaža: domovina.je
POSLUŠAJ ČLANEK
Robert Golob, ki je po pisanju Financ najbolje plačan menedžer v slovenski energetiki, bo morda moral vrniti del plače, ki jo je prejel v zadnjih petih letih. Ministrstvo za gospodarstvo je namreč organe nadzora družbe Gen-I pozvalo, da preverijo skladnost vseh bruto izplačanih prejemkov vodstvenih kadrov z določili ZPPOGD (t. i. Lahovnikovega zakona) v preteklih letih ter v primeru preveč izplačanih prejemkov zahtevajo vračilo razlike. 

Po izračunu novinarjev Siola naj bi državni Gen-i Golobu v zadnjih petih letih potencialno izplačal kar 1,2 milijona bruto (oz. okoli 460 tisoč neto) preveč. 

Golob se je v Tarči branil, da je takšno pogodbo podpisal pred uveljavitvijo ZPPOGD. A v Lahovnikovem zakonu jasno piše, da je pogodbo direktorja treba uskladiti s tem zakonom v treh mesecih po njegovi uveljavitvi.

Robertu Golobu je medtem mandat na čelu Gen-I potekel, a ker se lastnika nista mogla zediniti o novem vodstvu, bo začasnega določilo sodišče v Krškem. Poznavalci predvidevajo, da bo imenovalo kar Goloba, nekateri pa bi ga želeli videti v politiki.

Z Ministrstva za gospodarstvo (MGRT) so danes sporočili, da so uvedli prekrškovne postopke zoper organe nadzora družb GEN-I d.o.o., GEN-EL d.o.o., GEN-I ESCO d.o.o. in ELEKTRO ENERGIJA d.o.o., ker organi nadzora ministrstvu niso pravočasno posredovali pogodb z direktorji družb v skladu z določili po spremembah lastniške strukture.

Na MGRT so namreč po zakonu dolžni preverjati, ali prejemki uprav podjetij v 100-odstotni državni lasti ustrezajo Lahovnikovemu zakonu. Družba GEN-I pa sicer v preteklosti zaradi sprememb lastniške strukture ni bila vedno zavezanka po ZPPOGD.

Ministrstvo je organe nadzora pri družbi GEN-I d.o.o. prav tako pozvalo, da preverijo skladnost vseh bruto izplačanih prejemkov vodstvenih kadrov z določili ZPPOGD v preteklih letih. "Naj poudarimo, da so pogodbena določila, ki niso v skladu z ZPPOGD, nična," so zapisali na Twitterju.

Siol: Vse kaže, da so Golobu plačali preveč


Novinarji Siola poročajo, da je nekdanji predsednik uprave GEN-I Robert Golob samo v letu 2020 vsak mesec prejel okoli 18 tisoč evrov neto.  A ker velik del tega zapade variabilnemu delu, na Siolu sklepajo, da fiksni del plače najverjetneje ustreza temu delu zakona.

"Če pa so resnične ocene, da Golobova bruto plača znaša okoli 50 tisoč evrov mesečno, potem gre za očitno kršitev Lahovnikovega zakona," pišejo v nadaljevanju.

Težava pa nastane pri variabilnem delu izplačila, saj Lahovnikov zakon določa, da spremenljivi dohodek lahko znaša največ 30 odstotkov, 15 odstotkov ali 10 odstotkov izplačanih osnovnih plačil v poslovnem letu (odvisno od dejavnosti).

Golob pa je v letu 2020 dobil za 75 tisoč evrov neto fiksnih prejemkov in za 114 tisoč evrov neto variabilnih prejemkov.

Na podlagi tega je urednik Planet TV Mirko Mayer tvitnil naslednje:

https://twitter.com/Mirko_Mayer/status/1466419477457903625

Finance: Kar zadeva prejemke, so člani uprave GEN-I zmagovalci leta


"Zmagovalci leta 2020 – vsaj kar zadeva prejemke – so v energetiki člani uprave trgovca GEN-I. Robert Golob je tudi edini od energetikov, ki je imel lani več kot 500 tisoč evrov bruto prejemkov, kar ga uvršča med najbolje plačane slovenske menedžerje," so v članku z naslovom: Najbolje plačani menedžerji v Energetiki; Robert Golob premagal vse junija zapisali v Financah. Ter dodali, da imajo večje prejemke med tistimi, ki jih razkrivajo, le v upravi novomeške Krke.


V Financah so navedli še, da se GEN-I že nekaj let po prihodkih uvršča med največje slovenske družbe. Lani so ustvarili 2,1 milijarde evrov prihodkov (pet odstotkov manj kot leto prej) in leto končali s 15,4 milijona evrov čistega dobička (odstotek več kot leto prej).



https://twitter.com/MHacek/status/1466458922412302346
KOMENTAR: Uredništvo
V politiki bi zaslužil mnogo mnogo manj
Golob je eden tistih direktorjev državnih firm, ki se s potekom mandata oziroma željo lastnika, da njegovo delo nadaljuje nekdo drug, noče sprijazniti. Že vse od trenutka, ko ni bil imenovan za nov mandat, bije dokaj spretno medijsko bitko za svoj interes; od dobro režiranih novinarskih konferenc (bolje rečeno "šovov" v slogu Apple ikone Steva Jobsa) do agresivne oglaševalske akcije podjetja, vse pogostejših medijskih nastopov ter za poslovni svet bizarnih potez, kot je bilo javno očitanje Telekomu Slovenije, da se umika s trga prodaje električne energije. Tistim, ki naj bi se uprli "večnosti" goloba na čelu Gen-I, bržkone zaradi suma o njegovih namerah po delni privatizaciji podjetja na način, ki bi menedžment "obvaroval" pred potezami večinskega lastnika (države), zdaj posredno "grozijo" z Golobovim vstopom v politiko. Tam naj bi s svojo medijsko spretnostjo (novinarji mu res jedo z roke) pometel s konkurenco, predvsem pa z Janšo. A v resnici se Golobove vrnitve na politični parket (ne pozabimo, nekoč je že deloval v strankah LDS, Pozitivna Slovenija in Zavezništvu Alenke Bratušek) najbolj bojijo ravno sedanji akterji na levi - če bi se Golob vrnil z medijskim vetrom pod krili, bi močno omejil Socialne demokrate, iz politike pa skoraj zagotovo odpihnil tako Bratuškovo kot Šarca; tem naj bi, tako Bojan Požar, Golob celo puščal signale, naj mu stranki kar odstopita. Čeprav Golob z dvoumnimi izjavami glede političnega angažmaja najbrž zgolj taktično grozi, pa se glavna razprava med analitiki glede njegovega povratka odvija predvsem okrog tega, ali bi dominantni mediji uspeli nevtralizirati Golobov elitizem, ki se razteza od enormne plače do izžarevanja pretirane, skorajda mesijanske samozavesti in vase zagledanosti, ki ga dela nekoliko odmaknjenega od ljudi, od malega človeka. Gre za atribute, ki na levici vsaj deklarativno niso preveč cenjeni. O tem bomo, če bo Golobova vrnitev v politiko postala bolj realna, tudi na Domovini še kaj zapisali. Pri prerekanjih okoli višine plače pa je podobno kot pri ministru Vizjaku - nedvomno je Golobov "obvoz" Lahovnikovega zakona sporen. Zanimivo pa je, da na dan ni prišel že prej. Zdaj pa je nedvomno postal orodje v boju med menedžerjem, ki se noče posloviti, in tistimi, ki si ga na čelu državnega energetskega podjetja več ne želijo. 
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike