Golob na Brdu z župani: dviga povprečnin ne bo, sistemske podražitve bodo reševali z mehanizmom za naravne nesreče

Premier Golob in večji del ministrske ekipe se je danes na Brdu pri Kranju sestal z župani. Načeli so več perečih tem, a pri ključni zahtevi, dvigu povprečnin, župani ostajajo skoraj praznih rok. Dviga povprečnine za letos ne bo, za prihodnje leto pa se bodo še pogajali, je bilo razumeti premierja. Bodo pa nekatere občine prejele kompenzacije za podražitve, ki so jih utrpele, kar naj bi bilo izpeljano podobno kot v primeru sanacije plazov.

Za župane je to načeloma sprejemljivo, a upajo, da se ne bo zgodilo, kot se je v primeru plazov, da bi nekatere občine, ki bi kompenzacije potrebovale, izpadle, denar pa bi prejele predvsem najbolj glasne in najbolj medijsko izpostavljene. So pa župani veseli, da je do srečanja vsaj prišlo, saj se nadejajo večjega sodelovanja med lokalno skupnostjo in vlado. Pogrešajo tudi regijske obiske, ki so bili praksa prejšnje vlade.

»Končno smo se dobili,« je odziv župana Podčetrtka Petra Misje, ki si je za takšno srečanje prizadeval že nekaj časa. Na Brdu pri Kranju se je danes zbralo približno 150 županov iz vse Slovenije in večji del ministrske ekipe, kar je za župane vzpodbuden signal. Na mnogo vprašanj so sproti dobivali tudi odgovore. Pri tem gre predvsem za posamezna specifična vprašanja, ki so jih imeli posamezni župani.

Vlada povprečnin ne bo višala, čeprav je občinam naknadno naložila dodatna bremena

Ključno vprašanje, vprašanje financiranja občin, vendarle ostaja neodgovorjeno. »Naslovili smo nekatere stvari, ne pa tudi povprečnin v letošnjem letu,« je po sestanku povedal predsednik Skupnosti občin Slovenije Vladimir Prebilič in dodal, da so bili vendarle »prvi koraki narejeni v pravo smer«.

Občine so bile sicer z dogovorjeno povprečnino, ta znaša 667 evrov na prebivalca, zadovoljne, a je bila slednja dogovorjena, še preden je nato vlada dvignila minimalno plačo ter plače pomočnicam vzgojiteljic in z odpravo še nekaterih plačnih nesorazmerij občinam naložila višje stroške. Ti se, poleg dviga cen energentov ter inflacije, že opazno zajedajo v občinske proračune, v katerih potem zmanjkuje denarja za investicije.

Slednjih občine namreč ne morejo izvajati v polni meri, saj morajo denar zanje preusmeriti za obveznosti, ki jih morajo občine izplačevati po zakonu, tudi plače v vrtcih in drugih javnih zavodih. Župani pogrešajo tudi 30 milijonov, ki so jim bili obljubljeni poleg povprečnin, za pokrivanje dviga plač.

Glede na vse podražitve so župani od vlade pričakovali dvig povprečnine, a ga niso dobili. Premier Robert Golob je bil po sestanku jasen, da povprečnin za letos ne bodo spreminjali, pripravljen pa se je pogajati glede povprečnin za prihodnje leto. Že lani so v SOS izračunali, kot je za Delo povedal Prebilič, da so bili stroški občin 726 evrov, povprečnina pa je znašala 645 evrov.

Namesto dviga povprečnin Golob obljublja kompenzacije za posamezne projekte po občinah, kjer bodo ocenili, da je to najbolj potrebno, podobno, kot so to naredili v primeru plazov po zadnjem deževju.

Da financiranje vsepovprek oz. z dvigom povprečnine ni edina možna rešitev, se strinjajo tudi župani. A Misja ob tem poudari, da bo zelo pomembno, da bodo na vladi zadevo dobro proučili, da bodo sredstva res dobile vse občine, ki jih potrebujejo. Občina Podčetrtek tako denimo kljub temu, da je morala sanirati plazove, ni prejela nič od 1,7 milijona evrov, ki jih je občinam za ta namen dala država. »Upam, da ne bodo tega denarja dobili le tisti, ki bodo najbolj glasni in najbolj medijsko izpostavljeni,« še doda Misja in vladi hkrati predlaga enostavno rešitev: »Pogledajo naj število pomočnic vzgojiteljic in drugih profilov, ki so jim dvignili plače po posamezni občini, in povprečnini temu ustrezno dodajo dodaten denar.«

Nova formula za povprečnino?

Z dvigom povprečnine bi namreč vsem občinam dali enako denarja na posameznega prebivalca, pri čemer nekatere sploh nimajo vrtcev. Tudi sicer župani ugotavljajo, da je formula za povprečnino že danes bistveno bolj ugodna za ene kot za druge občine. Povprečnino občine namreč dobijo glede na število prebivalcev, iz nje pa morajo denimo zagotavljati tudi zimsko službo. Redko poseljene gorske občine morajo z denarjem od majhnega števila prebivalcev očistiti veliko cest, obalne občine pa snega sploh nimajo, povprečnina pa je enaka.

Podrobnosti, kakšna bi lahko bila nova enačba, zaenkrat še ni. Večino tematik, ki so jih danes načeli župani, bodo tako nadaljevali v okviru delovnih skupin.

Omejitev mandata županov?

Med tematikami pogovora je bila tudi omejitev županskih mandatov na dva mandata, kot to predlaga Piratska stranka Slovenije, ki je sporočila tudi, da je že zbrala potrebne podpise za vložitev takšnega zakona v Državni zbor, kar nameravajo narediti v prihodnjih tednih.

»Pirati žalijo župane. Takšne ureditve nimajo nikjer v Evropi,« se je na predlog odzval Misja, podobno kritična so tudi vsa tri združenja občin. Vsaj glede tega vprašanja so očitno našli skupen jezik tudi s koalicijo. Tudi premier Golob je namreč ocenil, da omejitev županskih mandatov ni smiselna, saj je dva mandata pogosto premalo časa za izvedbo kakšnih večjih projektov na občinski ravni, ter se tudi v imenu svoje stranke izrekel proti omejitvi mandatov. Enako se je v imenu Socialnih demokratov izrekel tudi minister za kohezijo Aleksander Jevšek.

Nič o občinah brez občin

Župani so od premierja zahtevali tudi večjo vključenost v pripravo zakonskih predlogov, posebej tistih, ki se neposredno tičejo delovanja občin. Spregovorili pa so tudi o problematiki dolgotrajne oskrbe in oskrbe starejših ter medicinske oskrbe, kjer niso dobili kakih konkretnih odgovorov.



Nekateri župani pogrešajo tudi regijske obiske vlade, ki jih je izvajala prejšnja vlada, aktualna pa je z njimi prenehala. Priznavajo sicer, da nekateri ministri veliko hodijo po terenu in se seznanjajo s problematiko na lokalni ravni, vendar regijski obiski temu dajejo dodatno težo ter možnost informiranja državnih oblasti o lokalnih problemih, ki omogočajo učinkovitejše reševanje.