Golob bo nižal plače, a Janševi reformi navkljub država pobira več dohodnine

Foto: depositphotos.com

Maja je bil v slovenskem državnem proračunu po začasnih podatkih presežek v višini 91 milijonov evrov. Skupni presežek državnega proračuna v prvih petih mesecih pa je znašal 309 milijonov evrov.

Podatki Ministrstva za finance in Fiskalnega sveta kažejo, da je državna blagajna ob nastopu nove vlade v dobrem stanju, nekateri kazalci – na primer višina pobranega DDV in dohodnine – so v državni proračun prispevali celo več kot v letu pred covidno krizo.

Država je iz naslova dohodnine letos prejela več prihodkov kljub dohodninski reformi, ki več zaslužene neto plače pušča v žepih delavcev, medtem ko je novi premier Robert Golob obljubil njeno odpravo in s tem ponovno znižanje plač.

Prihodki državnega proračuna so bili v prvih petih mesecih letošnjega leta sicer za 17,3 odstotka (oz. 783,5 milijona evrov) višji kot v enakem obdobju lani. Državni proračun je po trenutnih podatkih prejel 5,3 milijarde evrov prihodkov (v istem obdobju lani 4,517 milijarde) ter 5,32 milijarde evrov odhodkov (v istem obdobju lani 5,86), s čimer so bili odhodki 538,2 milijona evrov (oz. 8,2 odstotka) nižji kot v prvih petih mesecih leta 2021.

Največji dvig prihodkov iz naslova DDV, DDPO in sredstev EU

Največ, skoraj polovico, so k višjim prihodkom državnega proračuna prispevali prihodki od davka na dodano vrednost (DDV), ki so bili glede na prvih pet lanskih mesecev lanskega leta letos višji za 355 milijonov evrov oz. dobrih 23 odstotkov, prav tako so bili za okoli 350 milijonov višji kot v prvih petih mesecih predkriznega leta 2019.

Tudi prihodki iz davka od dohodkov pravnih oseb so bili zaradi uspešnega poslovanja podjetij v lanskem letu v prvih petih mesecih letošnjega leta višji za 40,7 %. Državni proračun je prejel skupaj 216 milijonov evrov več iz naslova tega davka kot v enakem obdobju lani.

Prav tako so se za 38,4 % v prvih petih mesecih letos povečali prihodki iz naslova EU sredstev, ki so bili 142 milijonov evrov višji kot v enakem obdobju lani. Tudi drugi prihodki so se povečali za dobrih 31 odstotkov oz. za 134 milijonov evrov.

Prihodki od dohodnine višji kot v letu pred začetkom krize

Prihodki od dohodnine pa so bili letos do maja za 6,2 odstotka (oz. 43 milijonov) višji kot v enakem obdobju lani ter za okrog 150 milijonov evrov višji kot v enakem obdobju predkriznega leta 2019. Skupaj je tako letos iz naslova dohodnine v držani proračun steklo 745 milijonov evrov iz naslova dohodnine, pri čemer vsa sploh še ni bila odmerjena, saj morajo dohodninske odločbe prejeti še kmeti.

Je bila pa zaradi ukrepa vlade nizka, le 0,6-odstotna rast prihodkov od trošarin, saj so se te z začetkom februarja ob visokih cenah energentov znižale. Zmanjšali pa so se nedavčni prihodki – teh je bilo v prvem petmesečju leta 2022 112 milijonov oz. 27,3 % manj kot v enakem obdobju lani.

Fiskalni svet v prihodnjih mesecih pričakuje umiritev stopenj rasti davčnih prihodkov, a napoveduje, da bodo ti kljub temu na letni ravni večji od pričakovanj ob sprejemanju državnega proračuna, če ne bo prišlo do večjega poslabšanja gospodarskih razmer. Prav tako bo v tem primeru manjši tudi primanjkljaj.

Manjši tudi odhodki države

Presežek v državni blagajni je tudi posledica zmanjšanja odhodkov glede na lansko leto. Ti so bili v prvih petih mesecih letos za 9,2 % (oz. 538 milijonov evrov) nižji kot v enakem obdobju lani. To gre pripisati predvsem nižjim odhodkom iz naslova covidnih ukrepov, ki so v prvih petih mesecih lani znašali 1.561 milijona evrov, v enakem obdobju letos pa 402 milijona evrov.

Najbolj so se tako državni odhodki zmanjšali na račun zmanjšanja transferjev posameznikom in gospodinjstvom (za 35,8 % glede na prvo petmesečje lanskega leta), izdatkov za subvencije (za dobrih 28 %), skupni stroški dela (za 19,4 %), 18,6 % manj kot lani pa je šlo tudi za plačilo obresti.

Poleg drugih odhodkov, ki so se glede na obdobje od januarja do maja letos povečali za 59,5 %, so se najbolj povečale državne investicije. Te so v prvih petih mesecih znašale 334 milijonov evrov (29 % več kot v enakem obdobju lani), do konca leta pa naj bi znašale še dodatni dve milijardi evrov oz. na letni ravni 700 milijonov evrov več kot lani, navaja Fiskalni svet.

Za namene socialnega zavarovanja je država v prvih petih mesecih letos namenila 594 milijonov evrov (oz. 16,8 % več kot v enakem obdobju lani), izdatki za blago in storitve pa so se v enakem obodju glede na lani povečali za 14,7 %. Nekoliko več, 6,2 odstotka oz. 18 milijonov evrov, je v tem obdobju Slovenija tudi več kot v enakem obdobju lani vplačala v proračun EU.

Še vedno pa je imela kriza covida-19 močan vpliv na državni proračun.

Rast stroškov dela, ki jih plačuje država, je brez covidnih dodatkov v prvih petih mesecih letošnjega leta znašala 3,5 %. Fiskalni svet na tem področju prepoznava najbolj izrazita tveganja za višjo rast odhodkov ob uresničitvi sindikalnih zahtev. Prav tako bi po oceni Fiskalnega sveta večje finančne izgube lahko prinesla povrnitev finančne izgube prodajalcem naftnih derivatov oziroma morebitni dodatni ukrepi za omejevanje vpliva visokih cen na gospodinjstva in gospodarstvo.

NSi z apelom vladi, naj pusti ljudem denar, saj sistem deluje

Vir: zajem zaslona /Twitter

Poslanec NSi Jožef Horvat je v današnji izjavi za javnost izpostavil zadovoljstvo stranke z dejstvom, da je aktualen proračun na strani prihodkov realiziran 47-odstotno, odhodki pa 39- odstotno, ter poudaril zadovoljstvo z učinki, ki jih ima uvedba zakona o dohodnini pod nekdanjo vlado. “Kritika in zavajanje naših političnih nasprotnikov in sindikatov, da bomo zrušili javne finance in navrtali finančno luknjo, ki bi bila globoka 800 milijonov evrov, je bila neutemeljena. Učinki pa so povsem drugačni,” je poudaril Horvat in izpostavil, da imamo od te davčne reforme vsi več, tako delavci kot tudi država. Ob tem se je zavzel, da bi aktualna ureditev, ki deluje in kaže dobre javnofinančne rezultate, obstala.

Ključno sporočilo je, da je po sprejeti davčni reformi pri nas zavladala sproščenost, gospodarstvo financira in investira, potrošnja se je dvignila in vse to se pozitivno kaže v proračunskih prilivih države. Zato je naš apel vladi, naj pustijo dobro delujoče sisteme, ki dajejo dobre javnofinančne rezultate, takšne, kot so,” je Horvat apeliral na vlado in poudaril, da Slovenija danes ne potrebuje nobenega strašenja z novimi davčnimi primeži in “socialističnimi eksperimenti”, potrebni pa so pozitivni signali s strani vlade za državljane in gospodarstvo, saj nas jeseni čakajo zahtevni izzivi.

Če se v državno blagajno steče več, je prav, da več dobijo tudi ljudje, ali naj to razporeja politika?

Ko je desnosredinska vlada sprejela spremembe dohodninske reforme in z dvigom splošne olajšave zagotovila višje neto plače za vse, so v levi opoziciji opozarjali, da gre za “škodljiv ukrep”, saj bo v proračunu zmanjkalo 800 milijonov evrov.

Nova koalicija pod vodstvom Roberta Goloba ima zato namen stvari povrniti v prejšnje stanje (pustili bodo le nekoliko zvišano splošno olajšavo), kar bo pomenilo manj za ljudi in več za proračun. Ta, kot zdaj kaže, s spremembo zakona o dohodnini še zdaleč ne trpi takšnih izgub, kot so mu v Kulu napovedovali.

A Golobova koalicija potrebuje denar, da nasiti apetite vseh tistih, ki si pripisujejo zasluge za zmago Gibanja Svoboda in levega bloka nasploh. Zato bodo z razveljavitvijo dohodninskih sprememb razliko ljudem vseeno pobrali in jo delili po svoje – prav v tem je namreč glavna razlika med desnosredinsko in levo politiko – prva denar pušča ljudem, da z njim upravljamo, druga pa ga raje vzame in z njim opravlja sama.

4 komentarji

  1. Najbolj vodljivi so ljudje z nizkimi dohodki. Zato je najbolje, da imajo vsi kar najnižje dohodke. Ljudje, ki trepetajo za svojo eksistenco, so cilj za vse avtoritarne režime.

    Tudi tisti, ki imajo višje dohodke, morajo biti v strahu, da so potem upogljivi in ubogljivi. To se doseže z idejno diferenciacijo. Kdor ni naš, je za odstrel.

    Dajmo naši! Udri, nije ti brat!

    • Taktiko lomljenja hrbtenic smo dodobra okusili med pandemijo, ko je bilo zahtevano popolno enoumje v odnosu do vodenja pandemije. Kdor se je kakorkoli zoperstavil kovidni dogmatiki, je bil takoj diskreditiran-likvidiran, kar je veljalo tako rekoč za ves svet. To taktiko očitno uporablja tudi Golob.

      Zdaj, ko imamo zatišje, pa je celo Bill Gates, eden od glavnih ideatorjev zdravstvene politike v odnosu do pandemije, priznal, da kovid ni tako strašno nevarna bolezen in da je nevarna predvsem starejšim, tako kot gripa. Podajam link na video, v katerem je izjava Bill Gatesa.

      https://www.youtube.com/watch?v=NNiiuygF_HQ

  2. Jaz bi opozoril, da je ravno splošna olajšava pomembni del, saj predstavlja delež ki dejansko pomaga delavnim ljudem. Socialne kapice in kapitalske olajšave so tisti del reforme, ki koristijo zgolj bogati manjšini in ne “ljudem”, kot je denimo povprečna delavska družina.

    • Jon: Težava je, ker se v Sloveniji vedno bolj uničuje ne samo splošni srednji temveč tudi nižji srednji razred. Plače srednjega kadra padajo. Delno se je sicer to padanje zaslužkov ljudi kompenziralo z velikim porastom plač tehničnega kadra v zadnjih 5 letih predvsem pred pandemijo (ti ljudje so se sami prerinili v za Slovenijo razmere srednjega razreda), toda v Sloveniji se vedno manj splača delati, truditi pri delu, prevzemati odgovornost itd. Sploh tretma in plače srednjega kadra so porazne in katastrofa.

      Vsi postajamo proletarci in ko enkrat ljudje to zapopadejo v negativnem smislu, potem ni več razvojnih prebojev, gospodarska rast se zmanjša, firme prodajo manj, dela se več na črno in ljudje več izkoriščajo socialne pomoči.

      Ampak to je način, ki ga pri nas promovira slovenska levica že od osamosvojitve naprej: da se dejansko preslika socialistični model s plačami iz socializma in plačnimi razmerji 1:3 (dejansko je še slabše, če gledamo minimalec 800 EUR neto) tudi v samostojno Slovenijo.

      Po drugi strani pa so velik generator premoženjske neenakosti v Sloveniji nepremičnine in Levica ter levica širše sta zato zajahala ta val zavisti, da poleg tega, da morata soseda imeti isto plačo, morata tudi obe imeti isto lastniško hišo/stanovanje, v nasprotnem primeru trdijo naj tega nima noben.

Komentiraj