Globalni indeks GTCI: Slovenija manj privlačna za tuje investicije, odnos do gospodarstva porazen

Uredništvo
5

Najnovejša raziskava indeksa globalne konkurenčnosti talentiranih (Global Talent Competitiveness Index – GTCI), ki so jo pripravili INSEAD, Adecco in Tata, kaže, da v Sloveniji premalo skrbimo za razvoj podjetništva, saj se glede na indeks vse bolj oddaljujemo od najprivlačnejših držav za talente in tuje investicije.

Glavna poudarka letošnjega poročila (GTCI) sta razvoj podjetništva in konkurenčnost držav. Slovenija se je med vsemi 125 proučevanimi državami uvrstila na 29. mesto, med evropskimi državami pa na 19. mesto. To je mesto kot lani, ko smo se uvrstili na 28. mesto in najslabše od leta 2013, ko so začeli raziskavo in smo se uvrstili na 25. mesto.

Razpored na lestvici

Globalni indeks konkurenčnosti talentov (GTCI) je letna primerjalna študija. Letos se še posebno osredotoča na temo razvoj podjetništva in konkurenčnost držav. Meritve študije kažejo sposobnost držav tako ustvarjanja in privabljanja kot tudi zadrževanja talentov.

Indeks GTI je skupek akademskih raziskav, strokovnega znanja in izkušenj poslovne šole INSEAD in Inštituta za preučevanje vodenja človeškega kapitala (ang. Human Capital Leadership Institute-HCLI) iz Singapurja v sodelovanju s poslovnimi izkušnjami vodilnega svetovnega ponudnika kadrovskih rešitev, Adecco Group. GTCI velja za orodje, ki vladam, podjetjem ter strokovnjakom olajša in izboljšuje možnosti na področju upravljanja s talenti.

Za Slovenijo sta se uvrstili Italija in Hrvaška, ki sta na 38. in 55. mestu, precej pred nami, na 18. mestu, je Avstrija. Prvo mesto kot najboljša država v privabljanju podjetij in vrhunskih talentov ohranja Švica, sledita ji Singapur in ZDA, njima pa skandinavske države. Primerjavo z našimi sosedi si lahko ogledate tukaj.

Poročilo kaže, da smo Slovenci odlično uvrščeni na področju vključevanja mladih v poklicna izobraževanja in usposabljanja, kjer smo tretji na svetu, pa tudi na področju izobraženosti prebivalstva, kjer smo šesti na svetu. Hkrati imamo majhne razlike pri plačah med spoloma, objavimo tudi veliko znanstvenih člankov (oboje 10. mesto) in smo visoko na področju inovacij in start-upov (14. mesto).

Zaostajamo na pomembnih področjih

Po drugi strani pa zaostajamo na področju spodbujanja podjetniškega okolja, ki bi privabilo tuje investicije in talente, smo med najslabšimi pri sodelovanju med gospodarstvom in vlado (116. mesto) in enostavnosti zaposlovanja (112. mesto), čeprav pa se pri prožnosti odpuščanja zaposlenih uvrščamo na 34. mesto.

Prav tako smo slabi pri privabljanju tujih strokovnjakov (104. mesto na svetu) in zadržanju strokovnjakov (87. mesto). Kot kaže poročilo, imamo malo tujega lastništva v podjetjih in nismo podporniki tujih investicij (77. mesto).

Posebej še za mesta računan indeks Ljubljano uvršča na 50. mesto med 114 mesti, pri čemer je glede na lani kljub odlični kakovosti življenja, varnosti in cenovni dostopnosti zdrsnila za eno mesto. Na lestvici mest vodi Washington, sledijo Köbenhavn, Oslo, Dunaj in Zürich.

Celoten pregled doseženih rezultatov Slovenije si lahko ogledate tukaj.

5 KOMENTARJI

  1. Odnos ni važen. Važna je birokracija in davki. Če bi bil odnos važen ne bi Ivo Boscarol izbral – Kitajske. No morda je pa na Kitajskem odnos v resnici boljši kot pri nas? Kako naj to vem?

  2. Še huje in slabše bo.

    V tej koaliciji in tej vladi ni nikogar, ki bi se vsaj približno spoznal na resor, ki ga vodi.

    Tega svet še ni videl, da se valjajo po vladi primerki, ki so bili kljub dokazani nesposobnosti že po dvakrat, trikrat in celo štirikrat ministri.

    Da ne govorimo o premieru, ki ni imel nikakršnih strokovnih, izobrazbenih in izkustvenih pogojev za tako zahtevno funkcijo.

    Zato bo hodil od ene do druge borčevske proslave in pridigal ter zganjal ceneno demagogijo in razkazoval infantilno objestnost ter oblastni napuh, kar je edino v dosegu njegovega načina razmiišljanja.

    Država in gospodarstvo bo pa šlo, kakor bo pač smo od sebe šlo, če mu bodo z davki sploh pustili dihati.

  3. Spet primer ladje polne migrantov ob Libijski meji. Pokvaril se je motor in to skoraj takoj. Vpijejo na pomoč. Zakaj jih vleči v Evropo, če imajo bliže Libijsko obalo, cca 20 km. Pa to je načrtovano s strani “nevladnih organizacij”, ki sodelujejo pri prevozih v Evropo in zagotovo ne brez finančnih učinkov. Vse po istem scenariju – zanič ladja oziroma plovilo, potem pa en kup novinarjev, ki vpijejo o humanitarni katastrofi. Zakaj preprosto ladje ne obrnejo in k tisti obali, ki je bližja.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime