Globalna raziskava spanja: spimo premalo, sploh moški v srednjih letih, ki delajo notri

Vsake pol ure spanja več ali manj pomeni bistveno razliko za opravljanje možganskih funkcij in dolgoročno zdravje, piše ekipa raziskovalcev pod vodstvom Olivie Walch z Univerze v Michiganu v reviji "Science Advances".

Spalne navade je zaznavala mobilna aplikacija

Raziskovalci so globalni vzorec spalnih navad zaznavali in merili s pomočjo aplikacije Entrain, ki je bila sprva namenjena pomoči pri težavah z medkrajevno časovno razliko. V raziskavo je bilo vključenih sto držav, med katerimi ni bilo Slovenije. Uspešno uporabljena metoda pridobivanja podatkov s pomočjo aplikacije bo uporabljena tudi za prihodnja raziskovanje.

Po študiji najdlje spijo Nizozemci, ki so v postelji v povprečju 8 ur in 12 minut. Najmanj spijo ljudje na Japonskem in v Singapurju - v povprečju 7 ur in 24 minut.

Ugotovljeno je bilo tudi, da najmanj spijo moški srednjih let, ki večinoma spijo manj od priporočenih sedem do osem ur na noč. Ženske v povprečju spijo 30 minut dlje kot moški, še posebej izrazite pa so razlike med spoloma med 30. in 60. letom. V posteljo gredo prej ljudje, ki so čez dan veliko na soncu in svežem zraku, s tem ti tudi več spijo.

Spalne navade močno usmerja družba, premalo spanja škodi zdravju

"Glede na vse podatke kaže, da spanje in spalne navade ureja družba, ki določa notranji čas on katerem bomo vstali, kar pa vodi v bodoče pomanjkanje spanja," pravi soavtor študije in matematik Daniel Forger. Zjutraj je veliko obveznosti, kot je služba, otroci in šola, vendar pa to niso edini dejavniki pri vstajanju. Predvsem pri mlajši študentski populaciji ima biološka ura še vedno zelo močan vpliv, pravijo raziskovalci.

Konflikt v telesu nastaja med našo željo, da gremo spat čim kasneje, telo pa nas poziva, da vstanemo zgodaj. Iz tega konflikta izhaja tudi globalna kriza spanja. Zanimivo je predvsem to, da četudi nas telo poziva k določenim aktivnostim, npr. spanju, tega zaradi socialnih okoliščin ne storimo. To pa ima zelo škodljive dolgoročne posledice. Moteno spanje delavcev zaradi dela v izmenah je na primer povezano s številnimi zdravstvenimi težavami, vključno s sladkorno boleznijo tipa 2.

Olivia Walch poudarja, da je šest ur spanja na noč premalo. Pomanjkanje spanja ljudi dela funkcionalno pijane že po nekaj dneh, pravi Walcheva. Ob tem produktivnost in uspešnost človeka padeta, ne pa tudi njegovo dojemanje lastne uspešnosti. Utrujeni ljudje se tako sploh ne zavedajo, da delajo slabše.