Glavni odbor SLS podprl Zidanška, z zahtevanim izrednim volilnim kongresom ne bo nič

V članku o prvem kritičnem pismu na račun vodstva SLS neposredno po predsedniških volitvah smo v komentarju uredništva zapisali, da bi mag. Zidanšek pred tako usodnimi volitvami kot čakajo stranko, zaupnico za svojo politiko prenove SLS moral ponovno iskati v članstvu. "Enostavno gre za previsoke vložke in prevelik volilni zdrs stranke, da bi članstvu ta trenutek odrekal to pravico in odgovornost, oziroma jo prevzemal zgolj nase," smo takrat ocenili. A vendarle so se v vodstvu in Glavnem odboru stranke očitno odločili drugače. S tem vodstvena garnitura na čelu z Markom Zidanškom sprejema zgodovinsko odgovornost, ki je mnogo večja od njih samih - gre za "biti ali ne biti" tradicionalne slovenske konservativne stranke, katere morebitna izguba bo pomenila velik udarec za (nekdaj) pomladno slovensko politiko. Ni namreč verjeti, da bi se SLS, če ji tudi drugič zapored ne bo uspelo preseči parlamentarnega praga, še kdaj pobrala. A slednjega se morajo zavedati tudi glasni kritiki znotraj SLS. Od tu naprej bi morali v dobro stranke in (nekdanje) pomladne opcije javno molčati in tudi sami prispevati kar je mogoče za vrnitev na parlamentarno sceno. Kakšne so lahko posledice zgolj ene ohole, nepremišljene in na videz minorne odločitve - da predsednik stranke za ohranitev evropskega stolčka kandidira izven močnega domačega volilnega okraja - smo lahko bili priča minule dni. Dvotretjinska parlamentarna večina levice, ki jo je SLS s to samoizločilno potezo omogočila, je skorajda uspela spremeniti ustavo glede financiranja zasebnega šolstva. Zato je čas, da se v SLS prenehajo igrati z usodo lastne stranke in desno-sredinskega političnega pola ter vsaj javno poenoteni premišljeno izkoristijo politični potencial, ki jim ga daje strankina tradicija in zakoreninjenost v slovenskem družbeno-političnem prostoru.