Glasovanje v Evropskem parlamentu o genocidu nad Ukrajinci, kjer se je slovenska levica ponovno znašla "na robu evropskega konsenza"

Jakob Vid Zupančič
POSLUŠAJ ČLANEK

V četrtek je potekalo glasovanje v Evropskem parlamentu, po katerem so končno, po 90 letih, označili holodomor, načrtno ustvarjeno lakoto s strani sovjetskega režima nad Ukrajino, za genocid. Resolucijo so sprejeli slab mesec po tem, ko so v Evropskem parlamentu Rusijo razglasili za sponzorko terorizma.


Ob močno prevladujoči večini za resolucijo pa so ponovno umanjkali glasovi treh evropskih poslancev iz vrst vladne koalicije. Predvsem ravnanje poslancev SD-ja sproža nove pomisleke o njihovi resnični predanosti vrednotam jedrne Evrope, na katere se Tanja Fajon pogosto sklicuje.



Resolucija podprta z veliko večino, Brglez se je spet vzdržal


Resolucija sicer ni bila sprejeta s kakršnimi koli večjimi težavami. Glasovanje je bilo enotno, kar 507 poslancev je namreč resolucijo podprlo, 12 jih je bilo proti, 17 poslancev pa se je vzdržalo. V sporočilu za javnost so v evropskem parlamentu zapisali, da je »poveličevanje totalitarnega sovjetskega režima in obujanje kulta Stalina pripeljalo do tega, da Rusija danes sponzorira terorizem«.


Evropski poslanci so tudi obsodili ruske zločine, ki jih izvajajo proti ukrajinskemu ljudstvu, med katere recimo spada načrtno uničenje ukrajinske civilne energetske infrastrukture. Podobno so v sovjetskih časih Rusi skušali uničiti Ukrajino, predvsem pa uničiti identiteto ter kulturo njenih ljudi. Parlament je pozval Rusko federacijo kot glavno naslednico Sovjetske zveze, naj se Ukrajini opraviči za zločine, storjene v holodomoru. Med drugim je nekaj negodovanja na skrajni levi povzročila primerjava s Stalinovo Rusijo in sedanjimi Putinovimi dejanji, češ da stalinistične zgodovine ne moremo primerjati z aktualnimi ravnanji Rusije.


Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je odločitev evropskega parlamenta podprl in zapisal, da upa na priznanje holodomora kot genocida tudi »s strani vseh civiliziranih držav sveta«. V Evropskem parlamentu so tudi pozvali vse države in mednarodne organizacije, ki tega še niso storile, naj holodomor priznajo kot genocid. Slovenija tega zaenkrat še ni storila.


Holodomor oziroma gladomor se je zgodil v letih 1932 in 1933, ko je sovjetska oblast načrtno organizirala lakoto, ki je povzročila smrt več milijonov Ukrajincev. Kot izhaja iz sovjetskih dokumentov, je bil cilj prav uničenje Ukrajincev, ki so se ruski kolektivizaciji še posebej upirali, saj lakota ni bila ciljana zgolj na ozemlje takratne Ukrajinske sovjetske republike, ampak tudi na ukrajinsko govoreče predele države. Kasneje je bilo ugotovljeno, da je v holodomoru življenje izgubilo skoraj 4 milijone Ukrajincev.


Kot piše Peter Žerjavič, Delov dopisnik iz Bruslja, so vsi štirje slovenski poslanci iz EPP resolucijo podprli (Milan Zver, Romana Tomc, Franc Bogovič in Ljudmila Novak), prav tako poslanka skupine Renew Irena Joveva, proti pa ni bil nihče. Klemen Grošelj (Renew) in Matjaž Nemec (S&D) se glasovanja nista udeležila, bila sta namreč na poti v Slovenijo.


https://twitter.com/KGroselj/status/1604566376106033153

Glasovanja se pa je udeležil Nemčev kolega iz skupine S&D Milan Brglez, novembrski kandidat za predsednika države, ki se je pri glasovanju vzdržal. Kot poroča Žerjavič, je Brglez svojo odločitev argumentiral s tem, da odločitev glede priznanja holodomora kot genocida ne bo pripomogla h končanju ruske agresije nad Ukrajino. Brglez je še povedal, da se s to resolucijo Evropski parlament samoizloča kot akter, ki bi lahko pomagal iskati rešitev za »čimprejšnje končanje ruske agresije nad Ukrajino in za prekinitev izjemnega trpljenja ljudi v Ukrajini«.


Ni prvič, da je Brglez skoraj bolj potegnil na rusko stran. Med drugim se je na primer že pred mesecem dni vzdržal pri glasovanju o tem, da se Rusko federacijo razglasi za sponzorko terorizma, kjer je npr. svojo odločitev argumentiral s tem, da se "z opredelitvijo Ruske federacije kot teroristične države zapira prostor za to, da se reševanje konflikta z bojišča preseli za pogajalsko mizo”. 


Takrat se je poleg Brgleza vzdržal tudi Nemec, oba slovenska predstavnika stranke S&D pa sta tako bila del zelo majhne frakcije, ki resolucije ni podprla (medtem ko Joveva in Grošelj nista glasovala). Sicer ni šlo za obvezujoč dokument, a gre kljub vsemu za politično gesto, ki Slovenije ni prikazala v najboljši luči.


https://twitter.com/MitjaIrsic/status/1604520679545737219
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

V Evropskem parlamentu peticija o pravici do pokopa in spoštljivega spomina na žrtve komunističnih pobojev v Sloveniji. Boste oddali svoj podpis podpore?
  • 09. 12. 2023
Evropska levica straši pred morebitno bodočo desno Evropo. Ankete kažejo, da se lahko zgodi
  • 30. 12. 2023
Orwellovski Novorek v Bruslju je postal del standardnega repertoarja: seznamu kaznivih dejanj se pridružuje sovražni govor
  • 24. 01. 2024