Giorgia Meloni kot političarka naklonjena Evropski uniji. Koliko časa bo ta retorika trajala?

Italijanska premierka Giorgia Meloni si je za svojo prvo mednarodno pot izbrala Bruselj, s čimer je hotela pomiriti glasove, da bo nova italijanska vlada, kot izhaja iz njenih stališč iz preteklih let, evroskeptična.

Melonijeva in njena stranka Bratje Italije sta septembra vodila desničarsko koalicijo, ki je obljubila, da bo pritiskala na EU, medtem ko se Italija bori z gospodarskim in političnim viharjem. Na njenem seznamu so energetska kriza, divja inflacija, naraščajoče obrestne mere in recesija, ki je napovedana za prihodnje leto.

Da bi ohranila nadzor nad italijanskim dolgom in izpolnila svoje predvolilne obljube, mora Melonijeva sodelovati z Brusljem. Natančneje, želi se ponovno pogajati o svežnju EU za oživitev gospodarstva Italije, čeprav je Bruselj to že zavrnil.

Odkrit in pozitiven pogovor

"Zadovoljna sem z vzdušjem, ki sem ga našla v Bruslju," je 45-letnica povedala novinarjem po srečanju s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen, predsednico Evropskega parlamenta Roberto Metsola in predsednikom Evropskega sveta Charlesom Michelom. "Z osebnega, človeškega vidika je bila izmenjava zelo odkrita in pozitivna," je dodala.

Še preden se je nova premierka podala na svojo prvo mednarodno pot, je sama izjavila, da hoče "poskrbeti, da bodo Italijo v Bruslju slišali jasno".

Meloni je tako v prvi vrsti preverila možnosti za spremembe v italijanskem načrtu za okrevanje, ki obsega za 200 milijard evrov nepovratnih sredstev in ugodnih posojil iz evropskih skladov, da bi bolje služil tudi v trenutni energetski krizi.

Njena vlada že pripravlja nov sveženj pomoči, ki naj bi ga financirala iz proračunskih prihrankov vlade Maria Draghija in morda tudi iz viška nerazdeljenih kohezijskih sredstev Evrope. Čeprav premierka napoveduje vzdržen proračunski primanjkljaj za prihodnje leto, pa naj bi se ta vendarle gibal okoli štirih odstotkov, za kar je potrebovala odobritev Unije.

https://twitter.com/vonderleyen/status/1588241913123328000

Turneja po Bruslju

Njen prvi postanek v četrtek je bilo neformalno kosilo v rezidenci italijanskega veleposlanika s komisarjem EU za gospodarstvo Paolom Gentilonijem, ki je tudi sam nekdanji italijanski premier. "Bila je predvsem razpoložena za poslušanje," je dejal eden od uradnikov EU za Politico. "Vzdušje je bilo zelo mirno."

Nato je obiskala predsednike glavnih institucij EU: Roberto Metsola iz Evropskega parlamenta, Ursulo von der Leyen iz Evropske komisije in Charlesa Michela iz Evropskega sveta. Metsola je Melonijevo še posebej toplo sprejela, saj sta si večinoma na štiri oči nazdravili v italijanščini. Metsola je Melonijevo povabila, naj nagovori Evropski parlament, in dejala, da sta "popolnoma usklajena glede Ukrajine", kar je glede na Rusiji naklonjeno skrajno desnico zelo zaskrbljujoče.

Meloni je Metsoli dejala, da je "zelo vesela, da je za svoj prvi obisk v tujini izbrala Bruselj in EU. Predstavlja jasno stališče, ki ga je zavzela Italija in s katerim nameravamo nadaljevati." Von der Leyenova je Melonijevo odločitev, da pride v Bruselj, označila za močan signal, in italijansko voditeljico toplo pozdravila. Prijaznost je bila precej drugačna kot pred italijanskimi volitvami, ko je von der Leyenova z opozorilom, da ima EU orodja za ravnanje z državo, če se bodo stvari odvijale v težki smeri, sprožila očitke italijanske skrajne desnice.

Plin in proračun bosta temi med Rimom in Brusljem

Meloni je dejala, da je "predstavila italijansko stališče", in vztrajala, da je treba "čim prej najti evropsko rešitev", pri čemer je zagovarjala zamisel o zgornji meji cen plina.

Nato je na Twitterju zapisala, da je želela dati vedeti, da Italija "želi sodelovati in braniti svoje nacionalne interese v okviru evropske razsežnosti in skupaj z drugimi državami prinašati najboljše rešitve za velike izzive".

https://twitter.com/GiorgiaMeloni/status/1588276767445245953

Po eni strani so se zagovorniki nizke javne porabe in dolga pritoževali, da se pravila ne izvajajo dovolj strogo in da države članice EU vedno najdejo načine, kako konsolidirati svoje proračune manj, kot bi bilo potrebno za zmanjšanje dolga.

Po drugi strani so zagovorniki večje proračunske prožnosti trdili, da fiskalna pravila omejujejo javne naložbe, ki so potrebne za spodbujanje gospodarske rasti. Trdijo, da bi se morale države, če je cilj zmanjšati razmerje med dolgom in BDP, osredotočiti na povečanje BDP namesto na zmanjšanje ravev dolga, z drugimi besedami, izstopiti iz zadolževanja.

Ne glede na politično stališče o fiskalnih pravilih se zdi, da niso zagotovila ne stabilnosti ne rasti. Zlasti južne države EU, kot sta Grčija in Italija, so v zadnjem desetletju beležile porazno rast, njihova raven dolga pa se je še povečala. Povprečno razmerje med dolgom in BDP v EU je konec leta 2021 znašalo 87,9 %, kar je precej več od cilja 60 %, zapisanega v pogodbah.

"Glede na vse, kar smo doslej videli, bo Melonijeva poskušala sporočiti, da bo asertivna, vendar ne moteča, in da lahko vzpostavi konstruktiven odnos z institucijami EU," je za Euronews pred obiskom povedal Luigi Scazzieri, raziskovalec pri Centru za evropsko reformo (CER).

"Njena glavna zahteva bodo večja skupna prizadevanja EU za obvladovanje stroškov energije - po zgledu nekdanjega italijanskega predsednika vlade Maria Draghija. V ta namen si bo verjetno prizadevala za manjše spremembe italijanskega načrta EU za oživitev gospodarstva, da bi več sredstev namenila reševanju višjih stroškov energije," je dodal. Rim naj bi prejel približno 200 milijard evrov, s čimer bi postal največji upravičenec do 806,9 milijarde evrov vrednega svežnja za obdobje po uvedbi programa COVID.