Francoski zunanji minister uskladil priprave na predsedovanje EU, pohvalil Rogliča in dal poduk novinarju Radia SLO

Peter Merše
foto: ministrstvo za zunanje zadeve
POSLUŠAJ ČLANEK
Na obisku v Sloveniji je danes in včeraj francoski minister za evropske in zunanje zadeve Jean-Yves Le Drian. Poleg udeležbe na Posvetu slovenske diplomacije se je sestal tudi z ministrom za zunanje zadeve, dr. Anžetom Logarjem.

Ministra sta razpravljala predvsem o prihodnosti Evropske unije, ki ji bosta državi zaporedoma predsedovali ter o odprtih izzivih Evrope, kot je obnova po pandemiji, digitalni razvoj in okolje. Pogled sta izmenjala tudi o aktualnih krizah na mejah Evrope ter o aktualnem dogajanju na dirki po Franciji.

Današnji obisk je prvi obisk francoskega zunanjega ministra v Sloveniji po 23. letih. O njegovem pomenu in lekciji, ki jo je na tiskovni konferenci dobil novinar Radia Slovenija pa razmišljamo v komentarju uredništva.

Francoski minister za Evropo in zunanje zadeve Jean-Yves Le Drian je Slovenijo obiskal prvič. Čeprav se je za obisk že dogovarjal pred dvema letoma, pa do njega tedaj ni prišlo. Že včeraj se je na zunanjem ministrstvu srečal s slovenskim zunanjim ministrom dr. Anžetom Logarjem, danes pa sta se oba ministra udeležila Panelne razprave o prednostnih nalogah predsedovanja Svetu EU in prihodnosti Evropske unije na 24. posvetu slovenske diplomacije na Brdu pri Kranju.

Obisk je v prvi vrsti povezan s predsedovanjem Svetu Evropske unije. Slovenija bo Svetu EU predsedovala v drugi polovici leta 2021, Francija pa za Slovenijo prevzema predsedovanje v prvi polovici leta 2022.

Usklajevanje pogledov na prihodnost Evrope, ki se je znašla na križišču


Evropa se je znašla na križišču in v času naslednjih štirih predsedovanj (nemško, portugalsko, slovensko in francosko) bo potekala razprava o prihodnosti Evropske unije. Francija zagovarja večjo povezanost Evropske unije, evropsko suverenost, ki bi bila podaljšek suverenosti držav članic.

Zavzema se tudi za vzpostavitev skupne evropske vojske in več solidarnosti na področju financ. Prav Francija je bila med glasnejšimi zagovorniki skupnih evropskih obveznic, ki jih je Evropa za reševanje posledic pandemije izdala prvič v zgodovini.

Ministra sta se pogovarjala o dialogu med državama, zadevah Evropske unije, prihodnjem finančnem okvirju, usklajevanju Sveta Evropske unije z Evropskim parlamentom ter usklajevanju predsedovanj obeh držav. Govorila sta tudi o mednarodnih odnosih, predvsem na področju Mediterana, odnosih s Turčijo in Kitajsko.

Sodelovanje med Slovenijo in Francijo

Ministra sta se dotaknila tudi bilateralnih vprašanj. Francija je za Slovenijo pomemben strateški in gospodarski partner. Gospodarsko je Francija šesta najpomembnejša trgovinska partnerica. V Francijo izvozimo za skoraj dve milijardi evrov blaga, kar predstavlja 5,5% slovenskega izvoza. Iz Francije uvozimo za dobro milijardo evrov blaga. V petih letih med letoma 2014 in 2019 se je trgovinska menjava med državama povečala za polovico, iz dveh na tri milijarde evrov.

Po podatkih portala Izvoznookno daleč največji delež v trgovinski izmenjavi in sicer več kot polovico predstavljajo avtomobili in avtomobilski deli. 10 % predstavljajo električni stroji in oprema, 7 % jedrski reaktorji in njihovi deli, 6 % farmacevtski proizvodi po 2% pa predstavljata pohištvo in aluminij.

Francija je edina država Evropske unije, ki poseduje jedrsko orožje. Medtem ko je Nemčija vodilna gospodarska sila Unije Francija predstavlja najmočnejšo vojaško silo. Sodelovanje s Francijo je ključno za reševanje konfliktov na mejah Evrope. Francija igra aktivno vlogo v Libiji, v Egejsko morje in na Ciper je poslala vojaške ladje in letala, s čimer je v sporu med Grčijo in Turčijo podprla Grke. Ministra sta govorila tudi o situaciji v Belorusiji in Rusiji.


Novih sankcij zoper Rusijo še ne bo, povezovanje v regiji pa je nekaj povsem normalnega


Glede zastrupitve ruskega opozicijskega voditelja Alekseja Navalnega sicer nista dala konkretnih napovedi o morebitnih novih sankcijah, ki bi lahko doletele Rusijo, kot je denimo ustavitev izgradnje plinovoda Severni tok 2. Le Drian je napovedal, da bo Francija počakala na ruska pojasnila glede napada in se potem dogovarjala o skupnem odgovoru na Evropski ravni. Logar je poudaril, da je Slovenija nemudoma obsodila napad, ko se je izkazalo, da gre za zastrupitev.

Na vprašanje novinarja Radia Slovenija o zasuku slovenske diplomacije na vzhod, proti Višjegrajskim državam pa je Le Drian odgovoril, da ni njegova stvar, kakšne odnose države vzpostavljajo znotraj regije. Poudaril je pomen enotnosti pogledov glede varnosti in razvoju Evropske unije, da pa je normalno, da so si države znotraj unije različne in glede na to vzpostavljajo tesnejše odnose. Tudi Francija ima denimo s Portugalsko drugačen odnos kot s kakšno drugo državo.

Ministra sta pokomentirala tudi dogajanje na dirki po Franciji, kjer je Le Drian Logarja povabil na spremljanje zaključka dirke, ne glede na to, ali bo prvi na cilju Primož Roglič, ali Tadej Pogačar, ali kdo drug.

KOMENTAR: Peter Merše
Slovenska diplomacija končno proaktivna v odnosu do pomembnih partnerjev
Obisk francoskega zunanjega ministra po 23 letih kaže, da Slovenija končno vzpostavlja stik z državami, ki so za nas ključne, kar je do sedaj močno zanemarjala. Medtem ko je Logarjev predhodnik gostil le štiri zunanje ministre, od katerih nihče ni bil iz ključnih partneric Slovenije, je Logar gostil že skoraj vse. Tudi sam nabor gostujočih voditeljev in ministrov nakazuje na očitno pro-evropsko zunanjo politiko Slovenije, ki se je sposobna povezovati tako z zahodno, kot z vzhodno Evropo, sodelovanje s katerima je ključno za razvoj in okrevanje izvozno usmerjenega slovenskega gospodarstva. Še več, zmožnost ohranjanja dobrih odnosov s ključnimi gospodarstvi Evrope, kot so Nemčija, Francija, Avstrija in Italija in državami, ki so nam bližje po kulturi, vrednotah in skupni zgodovini vzhodnega bloka (Hrvaška, Češka, Slovaška, Poljska, Madžarska) nam omogoča, da predstavljamo most med obema poloma Evrope. Na račun te vloge je Slovenija tudi dosegla nadpovprečno dober izplen v zadnjih proračunskih pogajanjih v Bruslju. Miselno provincialnost pa so ob obisku pokazali slovenski novinarji oz. novinar Radia Slovenija, ki je edini imel priložnost francoskemu ministru zastaviti vprašanje. Medtem, ko je pred vrati predsedovanje EU, spor med Turčijo in Grčijo, kriza v Belorusiji, migrantska, kriza, pandemija, skupne evropske obveznice, razprava o poglobljenem povezovanju Evrope, vprašanje okolja in digitalnega razvoja, je francoskega ministra povprašal po komentarju zasuka slovenske zunanje politike na vzhod. Le Drian je novinarju dal vedeti, da ni njegova stvar, da komentira zunanjo politiko druge države, ter da so tesni odnosi v regiji nekaj povsem normalnega. Nekaj, kar v svoji regiji počne tudi Francija. Po vrhu vsega pa je celo ideja, da se je slovenska politika usmerila na vzhod povsem netočna. Realno gledano se je obrnila močno proti zahodu. Tega zadnjega minister sicer ni omenil. Pomen današnjega obiska pa nakazuje tudi očitna tendenca vodilnih medijev, da bi trenutno zunanjo politiko prikazali kot pro-vzhodno in zmanjšali pomen obiskov iz zahoda. Na ta način namreč skušajo prikriti kontrast v primerjavi z zunanjo politiko preteklih vlad in zmanjšati zunanjepolitične uspehe aktualne diplomacije.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Primož Roglič
Pogačar in drugi slovenski kolesarski asi
  • 28. 07. 2024
Zbornik, 70 let SKA, Slovenska kulturna akcija
70 let Slovenske kulturne akcije
  • 06. 07. 2024
Marine Le Pen
Intervju z Marine Le Pen: »Mi nismo skrajna desnica!«
  • 01. 08. 2024