Francija in Nemčija s predlogom za "obrambno zvezo EU"

Uredništvo

POSLUŠAJ ČLANEK

Nemčija in Francija sta skupaj pripravili nove predloge za boljše sodelovanje pri obrambi Evropske Unije.

Njune ideje med drugim obsegajo skupen vojaški štab za poveljevanje ter hitrejšo napotitev vojakov na misije zunaj EU, poroča EU Observer. 

Ideje sta skupaj pripravila minister in ministrica za obrambo obeh držav, Ursula Von der Leyen ter Jean-Yves Le Drian. Ta šest strani dolg dokument sta v nedeljo poslala zunanji službi EU ter omogočila vpogled nemškemu časopisu Sueddeutsche Zeitung ter francoskemu Le Figaro.

EU lahko po Brexitu deluje, kot da ima 27 držav članic


Po poročnju Figara je v predlogu zapisano, da je sedaj najboljši čas, v kontekstu čedalje slabše varnosti, da se utrdi solidarnost med državami EU ter izboljša njeno obrambno moč z namenom, da bi se lahko bolj učinkovito obranilo njene državljane ter meje Evrope.

V preteklosti je bila Velka Britanija tista, ki je nasprotovala, da bi EU imela skupno vojsko ali da bi se podvajale strukture zveze NATO. A predlog predpostavlja, da glede na to, da se je le-ta odločila za izstop iz EU, lahko EU operira, kot da ima 27 držav članic.

Skupna vojska, medicinska pomoč in logistika


Zapisano je tudi, da bi bile že sedaj obstoječe skupne vojaške misije EU, kot sta na primer operacija Sophia (proti tihotapcem migrantov) in Atlanta (proti piratom), v prihodnosti pod poveljstvom skupnega vojaškega štaba, namesto pod poveljstvom predsedujoče države, kot je to urejeno sedaj.

Potrebno bi bilo tudi, da bi članice v prihodnosti ustanovile koordinacijski center za zdravstveno pomoč, logistični center, v katerem bi si države pomagale z delitvijo strateških sredstev. Poleg tega bi si morali med seboj deliti in izmenjevati podatke, ki jih države članice pridobijo prek satelitov.

Poleg tega dokument še predvideva, da bi Evrokorpus v Strasbourgu, gre za že obstoječo povezavo med Nemčijo, Francijo, Belgijo, Luksemburgom, Italijo in Poljsko, lahko v prihodnosti pomagal Evropskemu svetu pri načrtovanju misij, kar bi pohitrilo postopke napotitve vojakov.

V dokumentu navajajo še potrebo po ustanovitvi manjših taktičnih bojnih formacij, sestavljenih iz kapacitet manjše skupine držav, ki bi lahko bile hitro operavne.

Dokument poziva tudi k skupnemu fondu za vojaške raziskave ter za skupno delovanje zračnih sil, satelitov, kibernetske obrambe in dronov za nadzor, in sicer v programu, ki bi ga koordinirala Evropska agencija za obrambo v Bruslju.

Prav tako bi se moralo v državah članicah začeti z grajenjem skupnega vojaškega duha, ali z ustanovitvijo skupne evropske vojaške akademije, ali pa z uvajanjem evropskih študijskih programov in predmetov na nacionalnih vojaških šolah.

Ožja skupina bi lahko že začela s postopkom


V dokumentu je zapisano tudi, da bi ožja skupina držav EU na podlagi 42. in 46. člena sporazuma lahko že pričela z ustanavljanjem teh struktur, vendar bi bil projekt odprt za vse članice, da se mu lahko pridružijo.

V svojem govoru v Vilni je Von der Leyen ta načrt primerjala z načrtovanjem schengenskega območja prostega pretoka oseb in blaga: "Čas je, da se pomalnemo naprej k Evropski obrambni uniji, ki je v osnovi 'schengen za obrambo'. To je tisto, kar Amerika pričakuje od nas."

"Če smo obkroženi z grožnjami, vsi vemo, da nobene država sama zase le-teh ne bo uspela obvladati. Ampak skupaj, mi Evropejci, smo zelo močni, če izboljšamo naše zmožnosti kot Evropejci," je še povedala Von der Leyen.

Skupna obramba ne bo zamenjala obstoječih struktur v državah


S francoskega ministrstva za obrambo so za AFP pojasnili, da se boo pri tem poskusili izogniti temu, da bi s skupno obrambo zamenjali državne obrambne sisteme. Ti bi tako še naprej ostali ključni za varnost držav članic.

Iz istih virov je prišla tudi informacija, da izvedbo načrta pričakujejo že med letoma 2017 in 2018.

Na enaki valovni dolžini


Ta francosko-nemška pobuda naj bi prvotno nastala že julija na vrhu NATA v Varšavi, o njej pa bo tekla razprava na naslednjem vrhu EU, ki se bo v petek začel v Bratislavi, tokrat brez predstavnikov Združenega kraljestva.

Pričakuje se, da bo k tesnejšemu vojaškemu sodelovanju pozval tudi predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker v svojem četrtkovem govoru v Strasbourgu.

Idejo bodo po vsej verjetnosti podprle tudi vzhodne države, kot so Češka, Madžarska, Poljska in Slovaška, do nasprotovanja pa lahko pride pri drugače nevtralnih državah, kot je Irska, pa tudi na Nizozemskem.

Slednje so prepričane, da Evropejci po brexitu ne želijo tesnejšega povezovanja in integracije.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike