Francija in Avstrija želita s predlogi protiterorističnih zakonov zavarovati svoje vrednote

V francoskem parlamentu so pretekli teden razpravljali o zakonu, za katerega upajo, da bo po večkratnih napadih islamskih skrajnežev v državi izkoreninil radikalni islam. Podoben zakon je pripravila tudi avstrijska zvezna vlada, ki je predlog pripravila napadu islamističnega terorista na Schwedenplatz na Dunaju, ki je lani novembra pustil štiri mrtve in več kot 20 ranjenih.

Tako francoski kot avstrijski med drugim predlog predvidevata strožji nadzor nad mošejami in muslimanskimi združenji in njihovim financiranjem ter imami, predvsem iz tujine. Nobeden od predlogov še ni sprejet, se pa oba soočata tudi z nasprotovanjem. Slišati je tudi pobude, da bi vsaj nekatere ideje državne protiteroristične zakonodaje prevzele tudi druge evropske države.

Francija s predlogom zakona za krepitev načel države

Francozi so zakon proti islamizmu poimenovali zakon o krepitvi republiških načel. Cilj novega zakona je vzpostaviti nekakšen "francoski islam", zagotoviti državi orodja za boljše preprečevanje separatističnih tendenc in preprečevanje (muslimanskih) vzporednih družb. Zakon naj bi preprečil sprejemanje imamov, napotenih iz tujine in vzpostavil pregledno financiranje džamij. Državi bi prav tako omogočil, da bi zaprla mošeje in zasebne šole, ki verska pravila postavljajo nad republiške zakone.

Zahteval bi prijavo financiranja iz tujine nad 10.000 evri. Zakon je napisan za vse religije, a odraža nasprotovanje predvsem islamskemu separatizmu. Med drugim predvideva, da bi vsi otroci od 3. leta obiskovali javno financirane šole (zaradi problema tajnih islamskih šol), prav tako bi morale organizacije, ki bi prejele državni denar, podpisati spoštovanje francoskih vrednot. Prav tako naj bi zakon ustavil izdajanje zdravniških spričeval o nedolžnosti za poligamne in prisilne poroke. Z izdajo takšnih dokumentov bo bili zdravniki oglobljeni, grozil bi jim tudi zapor.

A kakor že obračamo, Macronu ob tem ni lahko, saj ima nasprotnike na obeh skrajnostih parlamenta. Medtem ko si desni populisti Rassemblement National pod vodstvom Marine Le Pen želijo, da bi bilo pokrivanje glave v javnosti prepovedano, levi populisti zakon označujejo za rasističnega in menijo, da bo prispeval k nadaljnji diskriminaciji francoskih muslimanov.

Kaj vsebuje avstrijski protiteroristični zakonski paket?

Podobnega zakona se je po napadu na Dunaju konec lanskega leta lotila tudi avstrijska vlada. Po njem bi se v primeru storilcev terorističnih kaznivih dejanj po novem pred pogojnim izpustom iz zapora morala sestati posebna komisija (s strokovnjakom za deradikalizacijo), ki bi sodišču zagotovila potrebne informacije za izdajo navodil za pogojni izpust, na primer glede nujnosti izogibanja določenim lokacijam (na primer radikalnim mošejam) ali kontaktnim osebam. Sodišče lahko odredi tudi elektronsko spremljanje, vendar se morajo prizadeti s tem ukrepom strinjati, je poročal nemški Die Welt.

Register terorizma in kaznovanje skrajnega združevanja

Po novem bi bilo kaznivo tudi »versko motivirano skrajno združevanje«. Podobno kot v Franciji gre za namero sankcioniranja tistih, ki želijo nezakonito spodkopati bistvene elemente demokratične ureditve z izključno versko utemeljenim družbenim in državnim redom. Takšnim posameznikom grozi do dve leti zapora.

Ena od novosti zakona je tudi uvedba registra terorizma. Vsakdo, ki je bil v priporu zaradi terorističnega kaznivega dejanja, bo moral biti po sprejemu zakona vpisan v tako imenovani teroristični register. Posledica vpisa na tak seznam se v praksi odraža v prepovedi posedovanja orožja in preprečitvi zaposlovanja na področju varnosti. Prav tako bi posameznikom na takšnem seznamu lažje odvzeli dvojno državljanstvo.

Prepoved uporabe simbolov nekaterih ekstremističnih organizacij

Avstrija v sklopu zakona načrtuje tudi prepoved uporabe simbolov nekaterih ekstremističnih organizacij. Mednje spadajo simboli Islamske države, Muslimanske bratovščine, desnih ekstremističnih Sivih volkov in Kurdistanske delavske stranke (PKK) ter terorističnih organizacij na splošno. Na seznamu je tudi desničarsko identitarno gibanje, od njega odcepljeno gibanje "Avstrijci" (Die Österreicher), pa tudi druge islamistične skupine in levičarska turška ljudskoosvobodilna stranka (DHKP-C).

Avstrijska vlada želi tudi poostriti prepoved tujega financiranja islamskih združenj, ki financirajo gradnje džamij in to vrzel zapolniti s pomočjo financiranja na drugačen način, na primer preko fundacij. Sprememba zakonodaje v Avstriji predvideva tudi vpogled v dinance verskih skupnosti in mošej. Če zavodi tega ne zagotovijo, jim grozi globa do 72.000 evrov.

Do sprememb je kritična tamkajšnja islamska verska skupnost (IGGÖ), ki meni, da je v slabšem položaju kot druge verske skupnosti. Nasprotujejo jim tudi nekatere druge sorodne verske organizacije, kot sta Muslimanska mladina in Iniciativa muslimanskih Avstrijcev.

Želijo si, da bi svoje ukrepe razširili na celotno EU

Avstrijska ministrica za evropske zadeve Karoline Edstadler si želi, da bi nekateri ukrepi, ki jih uvajavljajo v Avstriji, veljali po celotni EU. Med takšnimi je na primer register imamov. »V boju proti političnemu islamu se zavzemam za oblikovanje evropskega imamskega imenika po zgledu Avstrije. Večina imamov potuje skozi številne države EU, zato morajo varnostni organi vedeti, kdo kaj pridiga v kateri mošeji,« je za nemški časnik Welt am Sonntag pred časom dejala Edtstadlerjeva.

Prepoved financiranja mošej in muslimanskih združenj iz tujine, kot je bila uvedena tudi v Avstriji, je po njenih besedah mogoča tudi v EU, prav tako si ministrica želi tudi evropsko usklajene akcije proti radikalnemu islamu. Edstadlerjeva je pozvala tudi k nadaljnjemu izboljšanju sodelovanja in izmenjavi podatkov med sodnimi in varnostnimi organi držav članic.