Slovenska voda je tudi brez zapisa pravice v ustavo zaščitena

Uredništvo
0

 

Drugi članek na tematiko upravljanja z vodnimi viri predstavljamo situacijo v Sloveniji, kjer se zadnje tedne dviguje veliko prahu in širi strah pred tako imenovano “privatizacijo vode.”

Evropski poslanec Franc Bogovič za Domovino pravi, da je za pravico do vode pri nas dobro poskrbljeno že sedaj in da so vsakršni strahovi glede tega neupravičeni, vpis v ustavo pa nepotreben. 

“Kar se tiče Slovenije, ocenjujem, da imamo pri nas ustrezne mehanizme, ki našim državljankam in državljanom omogočajo pravico do vode kot javne dobrine,” je prepričan nekdanji minister za kmetijstvo.

Oskrba s pitno vodo je namreč  po Zakonu o varstvu okolja obvezna občinska gospodarska javna služba. V skladu s 6. odst. 125. člena Zakona o vodah (ZV-1) lahko vodno pravico za rabo vode za oskrbo s pitno vodo pridobita le občina ali država. Od leta 2004 so bila praktično vsa vodna dovoljenja v zvezi z gospodarsko javno službo oskrbe s pitno vodo izdana občinam.

Zasebna podjetja dobijo pravico do upravljanja z vodo le za določen čas

“Občine morajo seveda upravljanje z vodovodnim omrežjem ustrezno organizirati,” pravi Bogovič in razloži da v praksi to pomeni, “da podelijo izvajanje javnemu podjetju, ki je  v 100% lasti ene ali več občin, ali pa na podlagi javnega razpisa za izvajanje gospodarske javne službe izberejo zasebno podjetje, s katerim podpišejo koncesijsko pogodbo za določen čas.”

Taka pogodba med občino in zasebnim podjetjem določa vse pravice in obveznosti, ki morajo biti v skladu s področno zakonodajo, določa pa tudi obdobje trajanja koncesije.

“Taka javna ali zasebna podjetja ne pridobijo vodne pravice, ampak pridobijo le pravice in dolžnosti v zvezi z upravljanjem vodovodnih sistemov pod pogoji, ki ji določajo predpisi,” razlaga dilemo o t. i. “privatizaciji vode” nekdanji predsednik SLS. Nosilke vodne pravice ostajajo občine.

Oskrbo s pitno vodo pa si lahko zagotovijo tudi prebivalci sami, če si pridobijo vodno pravico za lastno oskrbo s pitno vodo. “To pravico se sicer pridobi z vodnim dovoljenjem, v katerem je določena dovoljena količina počrpane vode, namen rabe vode, višina odškodnine… Na enak način vodno pravico od države pridobijo tudi ostali porabniki npr. proizvajalci pijač (pivovarne …), lastniki namakalnih sistemov, zdravilišča, ribogojnice…”

Pobudniki peticije igrajo na čustva

Trenutna pravna ureditev torej že daje prednost pitni vodi pred ostalimi rabami, tudi če to ni zapisano v Ustavi. V kolikor se to vanjo vpiše naš sogovornik ne vidi težav. “Pred tem je treba razjasniti, kaj bi to pomenilo za obstoječe zasebne ponudnike pitne vode in vzdrževalce vodovodnih omrežij”, še dodaja. Trdno je prepričan, da je trenutna ureditev najprimernejša, saj občini omogoča, da se sama odloči, kako bo uredila upravljanje vodovodnih sistemov v njeni lasti.

Primeri podelitev koncesij na področju vodooskrbe so se pokazali kot učinkoviti in tudi za občane najugodnejši, ki jih je potrebno nadgrajevati.

Glede peticije za vpis pravice do vode v Ustavo meni, da pobudniki peticije igrajo na čustva ljudi. “Povsem razumljivo je, da se ljudje podpišejo pod tako peticijo, saj je pitna voda zelo pomembna vrednota. Če jo moramo zapisati še v Ustavo, pa dajmo. Pobudniki peticije pa naj na preprost način povedo, kako in pred kom bo slovenska voda na takšen način bolje zaščitena”, zaključuje Franc Bogovič.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime