FOTO: Naslednjič na praznovanje dneva državnosti – v Argentino?

V Sloveniji smo se zadnje dni veliko ukvarjali z obema osrednjima proslavama v počastitev dneva državnosti, petkovo državno in sobotno v organizaciji združenja VSO.

Neupravično pa je bila prezrta tretja, ki si še kako zasluži status “osrednje”. Pa ne samo zaradi množičnosti, ampak predvsem zaradi duha praznovanjskosti ter odnosa do slovenske narodne identitete in državnosti.

Gre za proslavo Buenos Airs celebra Eslovenia (Buenos Aires praznuje Slovenijo), ki so jo včeraj, na dan državnosti pripravili v najmočnejši slovenski emigrantski skupnosti, v Argentini.

Da so potomci Slovencev, ki so se po tragediji povojnih pobojev zatekli v Argentino, sposobni naredi res pristno slovensko praznovanje dneva državnosti, so dokazali že ob prejšnji, 20. obletnici, ko so praznovanje pripravili prvič, in sicer na eni osrednji buenosaireških avenij – Avenia de Mayo & Peru, v bližini predsedniške palače.

Zvestoba ideji samostojne in svobodne Slovenije

Od vseh skupin Slovencev je bila prav slovenska skupnost v Argentini tista, ki je po vojni ves čas nosila idejo samostojne in svobodne, totalitarnega primeža rešene Slovenije.

Prav zato in zaradi zvestobe slovenstvu, ki jo v povsem tuji pokrajini 12.000 kilometrov od doma ni bila lahko zadržati, Slovenci v Argentini praznujejo dan državnosti na nek način veliko bolj avtentično kot mi v Sloveniji, predvsem pa brez kančka prisiljenosti in čustvene hladnosti (ki smo jo razbrali tudi v letošnji državni proslavi) ali pa zagrenjenosti, kakor jo je bilo zaznati pri vzporedni proslavi VSO, o čemer smo na Domovini že pisali ob primerjavi obeh proslav.

Praznovanje, kot bi ga potrebovali tudi v matični Sloveniji

Letošnje praznovanje v Buenos Airesu je tako imelo tisto, kar smo v Sloveniji pogrešali pri eni in drugi proslavi.

Slovenski emigranti v Argentini so več desetletij sanjali sanje o slovenski državi in v državniški samozavesti tudi živeli, vse dokler slovenska država ni postala resničnost.

Bodo morali več desetletij tudi pristno, sproščeno in neobremenjeno praznovati slovensko državnost, da se bomo tega lahko naučili od njih?

buenosairesmasa1

buenosairesmasa2

 

 

 

 

 

 

 

 

Praznovanje se je začelo dopoldne z mašo v buenosaireški katedrali, ki sta jo darovala dva škofa, Slovenca: Andrej Stanovnik in Lojze Urbanč.

Nato se je program preselil na Avenijo de Mayo, kjer je pred množico do poznih večernih ur potekal kulturni in zabavni program.

buenosaires9

buenosaires8

buenosaires7

buenosaires3

buenosarires1

buenosaires6

buenosaires4

buenosaires2

Foto: naslovna fotografija Marko Vombergar, ostale FB Lucia Oblak, Daniel Grbec

Video: (1) Marjanka Grohar, (2) YT Nicolas de Fribourg

Osrednje osebnosti slovenske skupnosti v Argentini so ob 25. obletnici samostojne Slovenije sprejele izjavo, v kateri so med drugim zapisali, da se “ob mnogih ranah, ki jih je zasekala v naše narodno telo tragična polpreteklost, hvaležno spominjamo trenutka, ko je naš narod nastopil enotno in dosegel svojo državno samostojnost.”

Poleg tega so izrazili željo, da bi tako, kot so pred četrt stoletja Slovenci v svetu pomagali, da so se uresničile sanje samostojnosti, tudi sedaj strnili “svoje talente in sile, da se bo v naš narod vrnilo veselje do življenja, da bodo vrednote resnice, vzajemnosti in pravice, ki so bile temelj slovenskega naroda v preteklosti, spet krepile in povezovale slovensko družbo.”

Vam je bil članek všeč? Bi pogrešali spletni portal domovina.je, če ga konec leta ne bi bilo več? Donirajte za Domovino in nam omogočite neodvisno delovanje do junija 2017.

Akcijo smo podaljšali in zmanjšali cilj za 4.000 EUR, ki jih bomo za nemoteno delovanje morali zagotoviti iz drugih virov. Pomagajte nam do konca junija doseči cilj 21.000 EUR.
Domovina-majcka-predlog-igor-1

Podprite Domovino tukaj!

Ob donaciji vsaj 5 € mesečno (60+ € letno) vam podarimo majico Domovine.
                                                     (Akcija je podaljšana do 30. junija.)

6 komentarjev

  1. “Državna proslava dneva državnosti” je pisalo pod znakom praznovanja 25 letnice na projekcijskem platnu na Kongresnem trgu. Torej s srednje velikimi črkami smo dobili odgovor le na Kaj in Zakaj? Ne pa tudi Kdo praznuje, Kje praznvanje poteka in Kdaj praznujejo. Na letnico ali obletnico. Da se to dogaja v Sloveniji, je bilo mogoče občasno ugotoviti po zastavi Slovenije in EU na levi strani odra, po zastavici Slovenije, ki jo je v rokah držal v prvi vrsti le nekdanji predsednik republike Turk ter po panoramskih posnetkih praporov in para zastav in komaj slutečih zastav na balkonu Univerze. Ter za minuto ali dve na koncu prireditve. Z zastavicami Slovenije, s kateri pa skoraj niso vedeli kaj početi, saj so vsi skupaj dezorganizirno mahali z njimi na vse strani. Pa še vedno lepše, kot povsod prisotni pesnik in igralec Tone Kuntner, ki je z njo izvajal neprimerne piruete ob zaključku proslave dan kasneje, na Trgu republike, S posnetkov iz Argentine je mogoče razbrati predanost sodelujočih in njihovo duhovno prepojenost s slovenstvom. Vse skupaj pa odlikujeta red in zavedanje, da nastajajo posnetki, ki jih bodo z veseljem pogledali tudi najmanj vsakih pet naslednjih let. Ob okroglih obletnicah Republike Slovenije. Ne šele čez 25 let, kot so neslano govorili naši povezovalci ali avtorji novinarskih prispevkov, Vsako petletje ima namreč svoje ime. Če je bilo to srebrno, bo naslednje biserno, kot poroka.
    Proslava takega jubileja je lahko enkratna priložnost za omogočanje celovitega prepoznavanja slavljenke. Od Aljaske do Nove Zelandije in od Ognjene zemlje do Kamčatke. Žal, kljub mogočemu umetniškemu vtisu, ki pa je ostal s pevci, orkestrom in preštevilnimi baletnimi dodatki, se mi je ponovno nudila možnost, da uveljavim moj rek: “Ko zapustim državno proslavo, si naročim dvojno kavo!” Vleklo se je in vleklo. O skritih sporočilih, ki jih je po dr. Peskovi, nudila, pa človek res nima časa tuhtati. K drugi proslavi na Trgu republike 25.6. pa bi le dodal, prav bi bilo, da bi njej namenili tretjino denarja, ki so ga porabili za “državno” proslavo. Potem bi morda lahko tudi njen oder izgledal še bolj praznično. Pozorno sem si ogledal posnetek proslave na Nova24, a nekaj ni bilo v redu z zvokom; na prizorišču, pri prenosu ali…? Ob vsem skupaj pa si lahko le zaželim, da bomo posnetek te proslave argentinskih Slovencev, pa še katerih Slovencev v tujini, lahko videli tudi (najmanj) na omenjeni novi televizijski postaji. Mislim, da si tudi Slovenci in drugi v Sloveniji to zaslužijo. Prisrčen pozdrav vseh Slovencem, vseh rodov, v Argentini.

  2. Argentinski Slovenci so svetovno čudo. Fantastika! Tako je bilo Slovenstvo pred drugo vojno ! Navdušeno in polno življenja, iznajdljivosti, entuziazma, volje do življenja-čeprav v čudni kraljevini Jugoslavija=Srboslavija.
    Posledice boljševiške revolucije so pa dosegljivo jasne in izražene na , recimo, vsaj dveh proslavah v Ljubljani, ki ju omenja Kržišnik v gornjem sestavku.
    Prva proslava na Kongresnem trgu, polna protokalarne posiljenosti in obveznosti ob popolni odsotnosti povezave z Narodom in z Domovino Slovenijo.
    In druga, naša, Pomladnovztrajniška. Po moje, bil sem tam z velikim pričakovanjem in veseljem, ki smo si ga vsi udeleženci vzeli za sebe, za svoje radosti in za svoje muke. Videl in slišal sem veliko veselih, prepričljivih, upajočih, do konca vztrajniških ljudi slovenske pomladi – ki so tja, na Trg Repuplike prišči z zanosom, upanjem in z pogumom, ki je enak našemu splošnemu pogumu iz leta 1991!
    g.Kržišnik je pa videl /doživel/slišal eno čudono proslavo, očitno, nekje v svoji fantazmični predstavi zablojenih neizpolnjenih pričakovanj, ali kaj?

    Tristo taužent, Kržišnik, kdorkoli že si, prosim ,pojasni ZAGRENJENOST NA PROSLAVI VSO. Opiši, prosim v vsaj treh dejstvih, kaj je ta zagrenjenost, kje se je videla, slišala, čutila, kako brenčala v etru , in podobno? Prosim lepo.Hvala vnaprej.
    Na mojih posnetkih, v barvah seveda, je še danes moč podoživeti vibrativnost dogajanja, ki je bilo neponovljivo, čudovito.Dogodek je vstopil tudi v zgodovino.Še ne veste zakaj?

  3. Moj poklon argentinskim Slovencem. Se vidi, da je tja odšel cvet slovenstva.
    Glede primerjave proslav pa se absolutno ne strinjam, da je bila sobotna na Trgu republike zagrenjena in nergaška. Ne vem, s kakšnimi očmi jo je gledal pisec te tako veleumne ugotovitve? Jaz sem jo videl čisto drugače: bila je sproščena, dostojanstvena, veličastna! Verjamem, da je takšno videl tudi nedaleč od mene stoječi možakar častitljivih let, od sonca ožgan in od trdega kmečkega dela zgaran, v zahmašno obleki in z zastavo v roki. Še eden od mnogih, ki smo prišli, ker Slovenijo čutimo v srcu, ne pa v denarnici. S kakšnim žarom so nastopali umetniki! Državna proslava v petek pa je bila res, vsaj kar se programa tiče, brez čustvenega in domovinskega naboja – nekoliko dolgočasna.

  4. Moj poklon argentinskim Slovencem. Se vidi, da je tja odšel cvet slovenstva.
    Kar pa zadeva primerjavo obeh proslav, petkove državne in sobotne vseljudske (prav ste prebrali – vseljudske), res ne vem, s kakšnimi (motnimi) očmi ju je gledal pisec tega članka g. Kržišnik? Kje je on videl nergaštvo in zagrenjenost? Sobotna na Trgu republike je bila v mojih očeh polna domoljublja, čustveno vznesena, radostna – skratka veličastna! Verjamem, da je takšno videl tudi nedaleč od mene stoječi možakar častitljivih let, od sonca ožgan in trdega kmečkega dela zgaran, v zahmašno obleko odet in s slovensko zastavo v roki. Zagotovo je prišel, kot mi vsi, ker Slovenijo čuti v srcu, ne v denarnici. Niso praznovali bolj ali manj zaslužni, bolj ali manj primerni, praznovala je domoljubna Slovenija! In s kakšnim žarom so nastopili umetniki! Res škoda, da ni bilo Omana, Peterleta, nadškofa Zoreta in še koga. Morda bi se oglasilo nekaj žvižgov, ampak s strani dobronamernih Slovencev bi bili lepo sprejeti; o tem sem trdno prepričan. Tudi predsednik Pahor bi bil dobrodošel. Dobil bi veliko pristašev za svoj morebitni drugi mandat. Škoda, zamudil je lepo priložnost. Glede očitkov o alternativnih proslavah: petkova je bila državna, protokolarna; lepa, žal pa v kulturnem delu kar močno dolgočasna (kaj se res ne da brez poskakajočih na odru?) Sobotna je bila vseljudska, ne glede na to, kdo je bil organizator. In nič koliko jih je bilo še po Sloveiji. Je tudi to alternativa?

  5. Pač zdomarji več čutijo do domovine, ki je daleč, kot pa mi, ki jo imemo pod nogami dnevno. To velja za vse slovenske skupnosti kjer sem bil do sedaj. Tam se domovino slavi tudi med letom. Hkrati pa se vprašam o našem narodu koliko smo res domoljubi. Usta so nas že polna domoljubja. Kaj pa v resnici? Na prste ene roke je mnogoče našteti število izobešenih zastav po vaseh v času praznika! Pa živim v kraju, kjer SDS na volitvah dobi 190 glasov od 220 volilnih upravičencev; da ne bo dvoma. Po izobešenih zastavah sodeč, je domoljubov kaka 2% Slovencev. Med tem, ko je bila v času Jugoslavije zastava ne vsakem balkonu, oziroma je le redki balkoni niso imeli. Pa ni ozobešanje ni bilo obvezno. Morda pa nam vendar manjka domovinska vzgoja, pa resničen čut do domoljubja. Kar jaz vidim je samo pripadnost (politični) skupnosti. In skladno s tem se poistoveti narod, ki ji pripada.

    Podpiram odločitev in modrost vseh, ki na “rezervni” proslavi niso nastopili. Zakaj: Ker bi glavni govornik moral biti na drugi proslavi (tudi kot govornik), če naj predstavlja Slovenijo. Ker tako veli etika. Gasilsko veselico pa lahko imamo vsak teden. Lahko se veselimo, zabavamo, pečemo vola, mahamo z zastavami… Američani na vsaki pasji procesiji, kaj procesiji, na domačen pikniku, vihtijo zastave. Trajno imajo obešene mnogi. Dihajo za njihovo Ameriko. MI pa dihamo za naš ljubi mir in udobje. Taki smo. Ne pa domoljubi.

  6. Odgovor gospodu Gabru.
    “Rezervna” proslava je bila za vas in še koga. Za popolnoma zapolnjen trg ni bila prav nič rezervna. Nobene modrosti ni bilo pri tistih, ki so se je protestno odpovedali. Označiti jo za “gasilsko” je ena sama podlost zelo zagrenjenega človeka. Nobenega veseljačenja s kozarci in prigrizki v roki, ena sama vznesenost in preširnost. Verjamem, da pa je bilo tega veliko po državni proslavi.

Komentiraj