Fiskalni svet o Šarčevem predlogu rebalansa: Neustrezno, problematično, zaskrbljujoče
POSLUŠAJ ČLANEK
Predlog rebalansa državnega proračuna in že sprejeti Okvir za pripravo proračunov sektorja država nakazujeta ekspanzivno in prociklično fiskalno politiko v letu 2019.
Ta je po mnenju Fiskalnega sveta v trenutnih okoliščinah neustrezna. Ob predvidenem ohranjanju ugodnih gospodarskih razmer se bo namreč stanje javnih financ tako po oceni Fiskalnega sveta kot tudi Vlade RS strukturno poslabšalo.
Pri tem Fiskalni svet ocenjuje kot zaskrbljujoče, da bo predvsem z gospodarsko rastjo spodbujeno rast prihodkov spremljalo pretežno trajno povišanje izdatkov, ki hkrati ne bodo naslovili strukturnih izzivov javnih financ.
Vlada RS v januarja predloženih proračunskih dokumentih predvideva v letu 2019 povišanje izdatkov sektorja država za 1,13 mrd EUR glede na leto 2018. Takšna raven izdatkov je po mnenju Fiskalnega sveta določena v nasprotju z zakonodajo.
Določila Zakona o fiskalnem pravilu bi bila namreč spoštovana, če bi se povečanje izdatkov sektorja država ustavilo pri okoli 870 mio EUR. Kar pa bi še vedno, z izjemo lanskega leta, predstavljalo najvišjo rast izdatkov po letu 2009. Fiskalni svet ocenjuje, da s fiskalnimi pravili usklajeno povečanje izdatkov ne bi omejevalo vlade pri zasledovanju njenih ciljev, ampak bi bilo doseganje teh izvedeno na način, ki ne bi ogrožal srednjeročne vzdržnosti javnih financ in s tem blaginje prebivalstva na dolgi rok.
V zadnjih mesecih se povečujejo tveganja za občutnejšo upočasnitev gospodarske rasti v 2019 od napovedi, na katerih so osnovani proračunski dokumenti, v svoji izjavi nadaljuje Fiskalni svet. V negotovem okolju bi morala vlada slediti načelu previdnosti pri načrtovanju tako javnofinančnih prihodkov kot tudi izdatkov. Spoštovanje načela previdnosti ob povečanju negativnih tveganj po oceni Fiskalnega sveta pomeni, da bi predvidena dejanska raven izdatkov zaostajala za maksimalno dovoljeno. Proračunski dokumenti pa nasprotno to mejo še presegajo.
Postopek priprave proračunskih dokumentov ponovno ne odraža zakonske zahteve po časovni usklajenosti njihovega sprejemanja in po srednjeročnem načrtovanju fiskalne politike. Predlog rebalansa državnega proračuna je bil namreč oblikovan šele dober mesec po sprejemu sprememb Okvira v Državnem zboru RS.
Hkrati je bil Okvir znova spremenjen samo za eno leto, čeprav zakonodaja zahteva celovito spremembo za tekoče in prihodnja tri leta. To je po oceni Fiskalnega sveta problematično predvsem, ker so bili po oblikovanju vlade sprejeti ukrepi z javnofinančnimi posledicami tudi v prihodnjih letih. Fiskalni svet pričakuje, da bo vlada ob pripravi Programa stabilnosti in Nacionalnega reformnega programa pomladi 2019 predstavila verodostojne in celovite proračunske načrte, ki bodo vodili k srednjeročno vzdržnim javnim financam.
Zniževanje javnega dolga naj bi se letos nadaljevalo. Znova naj bi okrog polovico znižanja deleža javnega dolga v BDP prispevala predvidena rast nominalnega BDP in v znatni meri tudi prihodki od privatizacije. Fiskalni svet je prepričan, da trenutno krčenje dolga samo po sebi ni zadosten pogoj za zagotovitev dolgoročno vzdržnih javnih financ, medtem ko so strukturno vzdržne javne finance nujen pogoj za zniževanje dolga na daljši rok.
Celotno oceno rebalansa si lahko preberete tukaj.
Ta je po mnenju Fiskalnega sveta v trenutnih okoliščinah neustrezna. Ob predvidenem ohranjanju ugodnih gospodarskih razmer se bo namreč stanje javnih financ tako po oceni Fiskalnega sveta kot tudi Vlade RS strukturno poslabšalo.
Pri tem Fiskalni svet ocenjuje kot zaskrbljujoče, da bo predvsem z gospodarsko rastjo spodbujeno rast prihodkov spremljalo pretežno trajno povišanje izdatkov, ki hkrati ne bodo naslovili strukturnih izzivov javnih financ.
Povišanje izdatkov države v nasprotju z zakonodajo
Vlada RS v januarja predloženih proračunskih dokumentih predvideva v letu 2019 povišanje izdatkov sektorja država za 1,13 mrd EUR glede na leto 2018. Takšna raven izdatkov je po mnenju Fiskalnega sveta določena v nasprotju z zakonodajo.
Določila Zakona o fiskalnem pravilu bi bila namreč spoštovana, če bi se povečanje izdatkov sektorja država ustavilo pri okoli 870 mio EUR. Kar pa bi še vedno, z izjemo lanskega leta, predstavljalo najvišjo rast izdatkov po letu 2009. Fiskalni svet ocenjuje, da s fiskalnimi pravili usklajeno povečanje izdatkov ne bi omejevalo vlade pri zasledovanju njenih ciljev, ampak bi bilo doseganje teh izvedeno na način, ki ne bi ogrožal srednjeročne vzdržnosti javnih financ in s tem blaginje prebivalstva na dolgi rok.
Zastarele predpostavke in neresnost priprave dokumentacije
V zadnjih mesecih se povečujejo tveganja za občutnejšo upočasnitev gospodarske rasti v 2019 od napovedi, na katerih so osnovani proračunski dokumenti, v svoji izjavi nadaljuje Fiskalni svet. V negotovem okolju bi morala vlada slediti načelu previdnosti pri načrtovanju tako javnofinančnih prihodkov kot tudi izdatkov. Spoštovanje načela previdnosti ob povečanju negativnih tveganj po oceni Fiskalnega sveta pomeni, da bi predvidena dejanska raven izdatkov zaostajala za maksimalno dovoljeno. Proračunski dokumenti pa nasprotno to mejo še presegajo.
Postopek priprave proračunskih dokumentov ponovno ne odraža zakonske zahteve po časovni usklajenosti njihovega sprejemanja in po srednjeročnem načrtovanju fiskalne politike. Predlog rebalansa državnega proračuna je bil namreč oblikovan šele dober mesec po sprejemu sprememb Okvira v Državnem zboru RS.
Hkrati je bil Okvir znova spremenjen samo za eno leto, čeprav zakonodaja zahteva celovito spremembo za tekoče in prihodnja tri leta. To je po oceni Fiskalnega sveta problematično predvsem, ker so bili po oblikovanju vlade sprejeti ukrepi z javnofinančnimi posledicami tudi v prihodnjih letih. Fiskalni svet pričakuje, da bo vlada ob pripravi Programa stabilnosti in Nacionalnega reformnega programa pomladi 2019 predstavila verodostojne in celovite proračunske načrte, ki bodo vodili k srednjeročno vzdržnim javnim financam.
Edina pohvala za Šarčevo vlado
Zniževanje javnega dolga naj bi se letos nadaljevalo. Znova naj bi okrog polovico znižanja deleža javnega dolga v BDP prispevala predvidena rast nominalnega BDP in v znatni meri tudi prihodki od privatizacije. Fiskalni svet je prepričan, da trenutno krčenje dolga samo po sebi ni zadosten pogoj za zagotovitev dolgoročno vzdržnih javnih financ, medtem ko so strukturno vzdržne javne finance nujen pogoj za zniževanje dolga na daljši rok.
Celotno oceno rebalansa si lahko preberete tukaj.
Zadnje objave
Odmev tedna: Prišel, videl in komaj zmagal
19. 4. 2024 ob 21:29
Vroča tema: očiščeni "janšizma" – padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Minuta molka – skoraj nič ne gre več v pravo smer
19. 4. 2024 ob 13:00
Ključni dnevi za razdelitev deset tisoč računalnikov
19. 4. 2024 ob 10:45
Pravna država: če imaš 40 poslancev, še ne pomeni, da imaš absolutno oblast
19. 4. 2024 ob 6:00
Ekskluzivno za naročnike
Minuta molka – skoraj nič ne gre več v pravo smer
19. 4. 2024 ob 13:00
Domovina 144: Zakaj policija ne preiskuje napovedanega strelskega pohoda
17. 4. 2024 ob 6:30
Prihajajoči dogodki
APR
20
Moški zajtrk s Petrom Gregorčičem
07:00 - 09:00
APR
20
Godalni kvartet kolektiva Carpe artem
19:00 - 20:30
APR
20
Večer z Nuško Drašček in Jako Puciharjem
20:00 - 22:00
APR
22
Koncert za zbor – Alfred Šnitke
20:15 - 21:30
APR
24
SAKRALNI ABONMA – KOMORNI ZBOR KGBL IN AMBROŽ ČOPI
19:30 - 21:00
Video objave
Odmev tedna: Prišel, videl in komaj zmagal
19. 4. 2024 ob 21:29
Vroča tema: očiščeni "janšizma" – padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Izbor urednika
Vračajo se vici o policajih
17. 4. 2024 ob 6:31
Kako nam Robert Golob lomasti po denarnicah
11. 4. 2024 ob 6:31
5 komentarjev
Alojzij Pezdir
"Vlada RS v januarja predloženih proračunskih dokumentih predvideva v letu 2019 povišanje izdatkov sektorja država za 1,13 mrd EUR glede na leto 2018. Takšna raven izdatkov je po mnenju Fiskalnega sveta določena v nasprotju z zakonodajo."
Značilno za naše vrle medijske dreserje javnega mnenja ter agencije za raziskave javnega mnenja je, da tega hudo negativnega fiskalnega, finančnega ter posledično tudi socialnega nazadovanja RS v letošnjem in prihodnjih letih nihče ne jemlje resno v obzir. Vsi najmočnejši in vladajoči politični eliti najbolj zvesti in vdani ponarejevalci ter dreserji javnega mnenja še naprej disciplinirano napihujejo populistični "balon" vse bolj osamljenega ter samozadostnega "velikega voditelja" Marjana Šarca in njegove "zgodbe o uspehu" ter skrajno selektivno servirajo medijski javnosti le premierovi javni podobi koristne predvolilne "bonbončke" pred evroparlamentarnimi volitvami.
Ko se je Šarčeva vlada na mednarodnem finančnem trgu dodatno zadolžila za poldrugo milijardo evrov, so družno pogledali vstran, ko ji fiskalni svet očita dodano obremenitev negativne državne bilance za 1,13 mrd EUR, gledajo vstran, ko nam ministrica Bratuškova nalaga za projekt 2TDK namesto Madžarov naših 200 dodatnih milijonov evrov, gledajo vstran, ko revizijska komisija izžene najcenejše ponudnike za izgradnjo druge cevi Karavanškega predora ter nam naloži dodatnih nekaj sto milijonov nepotrebnih stroškov, mediji in medijski dreserji javnega mnenja gledajo vstran ....
Seveda pa se vsi, državniki, politiki, medijski dreserji in upokojeni vplivneži mnogo rajši kot s finančno in socialno prihodnostjo domovine in njenih državljanov brezsramno in brezvestno še naprej ukvarjajo z zgodovino, njenimi pristranskimi in enostranskimi mitologizacijami ter podpihovanji vsakršnih sovraštev, ki izvirajo iz polovičnegaoz. pristranskega poznavanja ter priznavanja zgodovine ter iz apriornega sovražnega in populističnega razglašanja "onih drugih" za edine krivce oz. zločince.
Ko oblastniki ne zmorejo poiskati odgovore za razvojne in socialne izzive prihodnosti, jim vedno znova prav pride zloraba zgodovine oz. mitologije ter zapeljevanje pozornosti volivcev vstran od resničnih in najbolj žgočih razvojnih in socialnih vprašanj. Žal.
STAJERKA2021
Že Prešeren je v svoji pesnitvi povedal: ŠE ČEVLJE SODI NAJ KOPITAR! Kremeniti, točno zapisano, če nekaj ne znaš, pa pač zaigraš. Igra pa bo dolga in grenka ob taki medijski podpori leve elite. Saj, brez skrbi, ko ga ne bodo več rabili, ga bodo izpljunili. Škoda pa bo že narejena, saj samo deliti birokratski eliti, napihnjenemu balonu, to pa res ni dosežek. Ko pa ne bo, pa bodo vzeli raji, tako kot do sedaj.
MEFISTO
Šarec ni kriv za proračunske stranpoti!
Na srednji lesarski šoli se niso nič učili, kako se vodi država, o proračunu, o rebalansih in o fiskalni vzdržnosti.
Četudi bi se učili, pa mu pri tolikih cvekih ne bi nič ostalo v glavi.
Na igralski akademiji so jih pa naučili le to, kako se zaigra, da nekaj znaš, čeprav o tem nimaš pojma.
IgorP
Slovenec kremenit Vidiš, to pa je bluzenje o neki osebi!!!!
MEFISTO
To je pravzaprav model kar za večino levičarjev!
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.