Fiskalni svet o Šarčevem predlogu rebalansa: Neustrezno, problematično, zaskrbljujoče

Uredništvo
POSLUŠAJ ČLANEK
Predlog rebalansa državnega proračuna in že sprejeti Okvir za pripravo proračunov sektorja država nakazujeta ekspanzivno in prociklično fiskalno politiko v letu 2019.

Ta je po mnenju Fiskalnega sveta v trenutnih okoliščinah neustrezna. Ob predvidenem ohranjanju ugodnih gospodarskih razmer se bo namreč stanje javnih financ tako po oceni Fiskalnega sveta kot tudi Vlade RS strukturno poslabšalo.

Pri tem Fiskalni svet ocenjuje kot zaskrbljujoče, da bo predvsem z gospodarsko rastjo spodbujeno rast prihodkov spremljalo pretežno trajno povišanje izdatkov, ki hkrati ne bodo naslovili strukturnih izzivov javnih financ.

Povišanje izdatkov države v nasprotju z zakonodajo





Vlada RS v januarja predloženih proračunskih dokumentih predvideva v letu 2019 povišanje izdatkov sektorja država za 1,13 mrd EUR glede na leto 2018. Takšna raven izdatkov je po mnenju Fiskalnega sveta določena v nasprotju z zakonodajo.

Določila Zakona o fiskalnem pravilu bi bila namreč spoštovana, če bi se povečanje izdatkov sektorja država ustavilo pri okoli 870 mio EUR. Kar pa bi še vedno, z izjemo lanskega leta, predstavljalo najvišjo rast izdatkov po letu 2009. Fiskalni svet ocenjuje, da s fiskalnimi pravili usklajeno povečanje izdatkov ne bi omejevalo vlade pri zasledovanju njenih ciljev, ampak bi bilo doseganje teh izvedeno na način, ki ne bi ogrožal srednjeročne vzdržnosti javnih financ in s tem blaginje prebivalstva na dolgi rok.

Zastarele predpostavke in neresnost priprave dokumentacije


V zadnjih mesecih se povečujejo tveganja za občutnejšo upočasnitev gospodarske rasti v 2019 od napovedi, na katerih so osnovani proračunski dokumenti, v svoji izjavi nadaljuje Fiskalni svet. V negotovem okolju bi morala vlada slediti načelu previdnosti pri načrtovanju tako javnofinančnih prihodkov kot tudi izdatkov. Spoštovanje načela previdnosti ob povečanju negativnih tveganj po oceni Fiskalnega sveta pomeni, da bi predvidena dejanska raven izdatkov zaostajala za maksimalno dovoljeno. Proračunski dokumenti pa nasprotno to mejo še presegajo.

Postopek priprave proračunskih dokumentov ponovno ne odraža zakonske zahteve po časovni usklajenosti njihovega sprejemanja in po srednjeročnem načrtovanju fiskalne politike. Predlog rebalansa državnega proračuna je bil namreč oblikovan šele dober mesec po sprejemu sprememb Okvira v Državnem zboru RS.

Hkrati je bil Okvir znova spremenjen samo za eno leto, čeprav zakonodaja zahteva celovito spremembo za tekoče in prihodnja tri leta. To je po oceni Fiskalnega sveta problematično predvsem, ker so bili po oblikovanju vlade sprejeti ukrepi z javnofinančnimi posledicami tudi v prihodnjih letih. Fiskalni svet pričakuje, da bo vlada ob pripravi Programa stabilnosti in Nacionalnega reformnega programa pomladi 2019 predstavila verodostojne in celovite proračunske načrte, ki bodo vodili k srednjeročno vzdržnim javnim financam.

Edina pohvala za Šarčevo vlado



Zniževanje javnega dolga naj bi se letos nadaljevalo. Znova naj bi okrog polovico znižanja deleža javnega dolga v BDP prispevala predvidena rast nominalnega BDP in v znatni meri tudi prihodki od privatizacije. Fiskalni svet je prepričan, da trenutno krčenje dolga samo po sebi ni zadosten pogoj za zagotovitev dolgoročno vzdržnih javnih financ, medtem ko so strukturno vzdržne javne finance nujen pogoj za zniževanje dolga na daljši rok.


Celotno oceno rebalansa si lahko preberete tukaj.

KOMENTAR: Uredništvo
Šarčeva megla in medijske minute
Glede na situacijo kot jo opisuje je čas, da vlada Marjana Šarca zaviha rokave tudi glede narodove sedanjost in prihodnost ter ne zaposluje slovenskega medijskega prostora le z govori ob raznih obletnicah, praznikih in podobnem. Seveda je to veliko lažje kot reševati realne probleme vsakdana povprečnega slovenskega državljana ampak vlada je bila izvoljena za to, ne za polaganje vencev. O izjavah EU politikov naj se opredelijo naši evropski poslanci; o naši zgodovini naj govorijo zgodovinarji. Marjan Šarec kot premier pa naj raje govori o ukrepih vlade, o reševanju nastale zagate z dohodninami in dvigom minimalne plače ter o razpadajočem zdravstvenem sistemu ter drugih težavah, s katerimi se soočamo državljani vsak dan. Težavami na katere ima, kot izvoljeni predsednik vlade vpliv ter dolžnost ukrepanja.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Državni proračun za 2025 nerealističen. Dvome zbujajo tudi ocene stroškov po poplavah
  • 17. 11. 2023
Margarina ni maslo ali puter po zasavsko
  • 07. 03. 2024
Primanjkljaj pri skoraj 400 milijonih evrov, rast porabe skoraj podvojena, investicije nerealizirane, opozarja Fiskalni svet
  • 04. 04. 2024