Fiskalni svet in del volivcev vladi zamerijo pretirano trošenje

Rok Čakš
POSLUŠAJ ČLANEK
V Sloveniji je marca 2020 prišlo do menjave oblasti in formalno je vodenje države prevzela desnosredinska opcija. A marsikoga je, sicer v izjemnih okoliščinah, presenetila socialno in fiskalno ekspanzivna politika z elementi visoke javne porabe, zaposlovanja v javnem sektorju in še nekaterimi tipično levimi politikami.

Kot smo na Domovini že pisali, so bili med najbolj presenečenimi v strankah leve opozicije, kjer jih je začelo skrbeti, ker je politika Janševe vlade preveč leva. To je pripeljalo do paradoksa, v katerem visoko javno porabo v korist ljudi javno zagovarjajo politiki desnice, proračunsko vzdržnost pa politiki levice. 

Vlada ima sicer v opravičilo svoje tovrstne politike močne argumente: socialne in gospodarske krize ni zgolj preprečila, temveč se je po kredibilnih mednarodnih raziskavah z izjemnimi gospodarskimi kazalci uvrstila med ekonomske zmagovalce koronakrize.

A Fiskalni svet vseeno opozarja: s krizo nepovezani ukrepi bodo stanje javnih financ v prihodnje poslabšali za približno 1,2 milijarde na leto. 

Fiskalni svet, katerega poslanstvo je nadzor nad skladnostjo javnofinančne politike s fiskalnimi pravili (ki so ta trenutek sicer zaradi izjemnih koronavirusnih okoliščin suspendirana), svoje februarsko poročilo začenja z dobrimi novicami.

Primanjkljaj sektorja država v prvih treh četrtletjih prejšnjega leta je okoli dve odstotni točki BDP nižji kot leto prej in predvsem posledica visoke rasti prihodkov zaradi razmeroma hitrega okrevanja gospodarske aktivnosti. Po njihovi oceni bo celo manjši od projekcij vlade (-7,5 % BDP), saj so bili prihodki v treh četrtletjih lani višji za desetino, medtem ko je vlada predvidela za 7,6 % višje proračunske prihodke.

Fiskalni svet:  "Rast v treh četrtletjih lani je bila v največji meri posledica medletno višjih prihodkov od DDV, zlasti v povezavi z občutnim okrevanjem zasebne potrošnje, ter prihodkov od davkov na dohodke posameznikov in socialnih prispevkov ob visoki rasti plač, tudi v povezavi z obsežnimi COVID dodatki v javnem sektorju.

"Po drugi strani je bila rast prihodkov od drugih davkov na proizvodnjo ter davkov na dohodek in dobiček kljub nizki osnovi zaradi padca v letu 2020 nižja kot v letih pred epidemijo. Vidneje so k skupni rasti prispevali tudi prihodki od prodaje blaga in storitev ter kapitalski prihodki, slednji v povezavi z okrepljeno porabo evropskih sredstev za investicije."



Rast izdatkov v tem obdobju (za 6,8 %, brez učinka COVID ukrepov 5,7 %) pa je okoli dvakrat večja kot v enakem obdobju leta 2020.

Visoki javni izdatki so tako zlasti posledica visoke rasti plač in dodatkov k plačam, socialnih transferjev, pa tudi investicij, ter se hkrati izkazujejo v povišani ravni dolga sektorja država, ki je ob koncu septembra lani znova presegel 40 milijard EUR in znašal 79,6 % BDP.

Fiskalni svet: "Izdatki za investicije so bili medletno večji za okoli četrtino in so predstavljali 4,5 % BDP, kar je največ po letih 2014 in 2015"

Brez kompenzacijskih ukrepov spodkopavamo vzdržnost javnih financ na dolgi rok


Kot opozarja Fiskalni svet, se Slovenija uvršča v prvo polovico držav EU z največjim povečanjem deleža dolga v BDP od konca leta 2019. Podobno velja tudi za spremembo neto dolga, na raven katerega je vplival zlasti visok obseg predfinanciranja prihodnjih obveznosti ob trenutno še ugodnih pogojih financiranja.

Kot pravijo, trenutna visoka konjunktura zakriva slabšanje strukturnega položaja javnih financ. V krizi sprejeti diskrecijski ukrepi strukturne narave, ki niso povezani z epidemijo, bodo namreč v prihodnje stanje javnih financ slabšali za približno 2 % BDP na leto, kar zgolj v letu 2022 pomeni okoli 1,2 mrd EUR. To ob odsotnosti ustreznih kompenzacijskih ukrepov spodkopava srednje in dolgoročno vzdržnost javnih financ.

Ob tem se, zaradi sprejetih parcialnih dogovorov, povečuje tveganje za dodatne dvige plač v javnem sektorju, tveganje pa predstavlja tudi morebitno sprejetje sprememb davčne zakonodaje brez ustreznih kompenzacijskih ukrepov. Realizacija omenjenih tveganj bi lahko omenjeni
negativni strukturni učinek srednjeročno tudi več kot podvojila, so še zaskrbljeni ekonomisti Fiskalnega sveta.



 

Sliko dodatno kazi še inflacija, ki presega napovedi. V letu 2021 je znašala 4,9 %, po navedbah Fiskalnega sveta pa zadnje napovedi kažejo na rast cen v letu 2022 med 3 % in 4 %. BDP pa naj bi realno porasel za okoli 4,5 %.

Visoka gospodarska rast, zadolževanje po negativni obrestni meri, rekordna zaposlenost, a ...


Najmočnejši argument vlade za tovrstno fiskalno in ekonomsko politiko so odlični gospodarski kazalci - rekordno visoka zaposlenost, ki preko prispevkov in trošenja prebivalstva prinaša več denarja v proračun in druge javne blagajne. V novembru 2021 je bilo v Sloveniji nekaj več kot 913.400 delovno aktivnih ljudi, kar je za 2,7 % več kot pred enim letom.

Po podatkih statističnega urada gre zelo dobro tudi gospodinjstvom:

https://twitter.com/StatSlovenija/status/1491750648412622848

A težavo naslanjanja na tovrstno statistiko mnogi vidijo v naslednjih podatkih. Denimo, da se je število delovno aktivnih oseb v zadnjem letu najbolj povečalo na področju izobraževanja. Oziroma širše, kot v komentarju v Financah navaja Petra Sovdat, je kar 77 odstotkov novih delovno aktivnih službo našlo pri državi, skoraj polovica vseh v prestolnici.

Od začetka korona krize je danes skoraj 11.700 več neto zaposlenih, a od tega kar približno polovica, 5853 neto, v dejavnosti zdravstva in sociale. Nadaljnja četrtina novih delovno aktivnih je zaposlena v izobraževanju, pet odstotkov vseh novih pa v javni upravi in obrambi.

Ne samo naraščanje zaposlitev v javnem sektorju, nekateri na družabnih omrežjih, ki sicer sodijo v krog podpornikov desnosredinske vlade, zelo kritizirajo "deljenje bonbonier", kot se je do vladnih pomoči prebivalstvu in gospodarstvu izrazil minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec.

Sprašujejo se celo, v čem je razlika, če bi bili na oblasti SD in Levica:

https://twitter.com/adDrapi/status/1487711842977914882

https://twitter.com/SvobodaBlog/status/1487734120541265922

KOMENTAR: Rok Čakš
Desna vlada z levimi politikami?
Imamo torej desno(sredinsko) vlado, ki vodi levo ekonomsko in socialno politiko? Do neke mere gotovo. A dejstvo je, da so jo v socialno širokogrudno politiko potisnile razmere. Levica zdaj koalicijo, s cmokom v grlu, kritizira, ker je preveč radodarna do ljudi na račun javnih izdatkov in (sicer praktično brezobrestnega) zadolževanja. Predstavljajmo pa si, kako glasni bi bili, če bi ta bila v korona razmerah stiskaška - dovolj se je spomniti na brutalno kritiko restriktivnega ZUJF-a, katerega, čeprav so ga kasneje posvojili tudi sami, desnosredinski opciji nasprotniki v politiki, medijih in sindikatih še danes mečejo pod nos. Kakorkoli, vladajoči so dovolj izkušeni in modri, da vedo, da bi bili v levi opoziciji do njih kritični v vsakem primeru - zdaj so vsaj, če se imajo za levičarje, v večji zadregi. Bolj pa lahko stranke na oblasti skrbijo z njihovega vidika nedvomno utemeljene kritike (ekonomsko) liberalnejše razmišljujočih volivcev desnosredinskih strank. Nedavna anketa Domovine, v kateri smo zajeli tudi dobrih tisoč ljudi, ki so v 2018 volili bodisi SDS bodisi NSi, nakazuje, da je nezanemarljiv delež tovrstnih kritikov predvsem med volivci največje vladne stranke. Pri vprašanju o oceni dela vlade Janeza Janše je namreč kar petina sodelujočih volivcev SDS-a odkljukala odgovor "zelo neuspešno" (med volivci NSi je bilo takšnih "zgolj" 7 %). Sicer bi za volivce te stranke presenetljivo visok delež kritičnih lahko pripisali tudi nezadovoljstvu z vladnimi ukrepi v korona krizi, vseeno pa je realno sklepati, da je povmes predvsem občutek pretiranega razmetavanja z davkoplačevalskim (in izposojenim) denarjem, oziroma kombinacija obojega. Tolažilno za SDS (in NSi) je, da ti kritični volivci hkrati ne izražajo namere po menjavi politične opcije (bežali ne bi niti h Golobu, temveč bi se kvečjemu prestavljali znotraj obeh strank). Kot tudi to, da v anketah Domovine sodelujejo nadpovprečno angažirani in nadpovprečno izobraženi ljudje ter pretežno moški, katerih ni enačiti z miselnostjo povprečnih ljudskih množic (če je to seveda lahko tolažba). A očitno so v "desnosredinski" vladi izstopajočo manjšino s svojimi oblastnimi politikami pripravljeni nekoliko jeziti ob zavedanju, da je Slovenija še vedno  miselno socialno naravnana družba ter da bodo ljudje, predvsem volilno disciplinirani upokojenci, ki so z "bonbonjerami" zelo dobro pokriti, dobroto oblastnikov znali ceniti, ko bo čas, da oddajo svoj glas. In nenazadnje, čeprav so se v zadnjem desetletju pomaknili na desno, je srce dominantne stranke te vlade, Janševe SDS, še vedno na levi. Ne pozabimo, da so začeli kot Socialno demokratska stranka Slovenije. Nova Slovenija pa je stranka krščanskih (družinskih) vrednot s konceptom "socialno-tržnega gospodarstva," v katerem je, kot pišejo na svoji spletni strani "človek največji in najdragocenejši kapital". 
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Državni proračun za 2025 nerealističen. Dvome zbujajo tudi ocene stroškov po poplavah
  • 17. 11. 2023
Primanjkljaj pri skoraj 400 milijonih evrov, rast porabe skoraj podvojena, investicije nerealizirane, opozarja Fiskalni svet
  • 04. 04. 2024
V Franciji, kjer velja najvišja stopnja ogroženosti zaradi terorizma, že šestič v tednu dni evakuirali Versajsko palačo
  • 21. 10. 2023