Fiskalni svet in del volivcev vladi zamerijo pretirano trošenje

Foto: depositphotos.com

V Sloveniji je marca 2020 prišlo do menjave oblasti in formalno je vodenje države prevzela desnosredinska opcija. A marsikoga je, sicer v izjemnih okoliščinah, presenetila socialno in fiskalno ekspanzivna politika z elementi visoke javne porabe, zaposlovanja v javnem sektorju in še nekaterimi tipično levimi politikami.

Kot smo na Domovini že pisali, so bili med najbolj presenečenimi v strankah leve opozicije, kjer jih je začelo skrbeti, ker je politika Janševe vlade preveč leva. To je pripeljalo do paradoksa, v katerem visoko javno porabo v korist ljudi javno zagovarjajo politiki desnice, proračunsko vzdržnost pa politiki levice. 

Vlada ima sicer v opravičilo svoje tovrstne politike močne argumente: socialne in gospodarske krize ni zgolj preprečila, temveč se je po kredibilnih mednarodnih raziskavah z izjemnimi gospodarskimi kazalci uvrstila med ekonomske zmagovalce koronakrize.

A Fiskalni svet vseeno opozarja: s krizo nepovezani ukrepi bodo stanje javnih financ v prihodnje poslabšali za približno 1,2 milijarde na leto. 

Fiskalni svet, katerega poslanstvo je nadzor nad skladnostjo javnofinančne politike s fiskalnimi pravili (ki so ta trenutek sicer zaradi izjemnih koronavirusnih okoliščin suspendirana), svoje februarsko poročilo začenja z dobrimi novicami.

Primanjkljaj sektorja država v prvih treh četrtletjih prejšnjega leta je okoli dve odstotni točki BDP nižji kot leto prej in predvsem posledica visoke rasti prihodkov zaradi razmeroma hitrega okrevanja gospodarske aktivnosti. Po njihovi oceni bo celo manjši od projekcij vlade (-7,5 % BDP), saj so bili prihodki v treh četrtletjih lani višji za desetino, medtem ko je vlada predvidela za 7,6 % višje proračunske prihodke.

Fiskalni svet:  “Rast v treh četrtletjih lani je bila v največji meri posledica medletno višjih prihodkov od DDV, zlasti v povezavi z občutnim okrevanjem zasebne potrošnje, ter prihodkov od davkov na dohodke posameznikov in socialnih prispevkov ob visoki rasti plač, tudi v povezavi z obsežnimi COVID dodatki v javnem sektorju.

“Po drugi strani je bila rast prihodkov od drugih davkov na proizvodnjo ter davkov na dohodek in dobiček kljub nizki osnovi zaradi padca v letu 2020 nižja kot v letih pred epidemijo. Vidneje so k skupni rasti prispevali tudi prihodki od prodaje blaga in storitev ter kapitalski prihodki, slednji v povezavi z okrepljeno porabo evropskih sredstev za investicije.”

Rast izdatkov v tem obdobju (za 6,8 %, brez učinka COVID ukrepov 5,7 %) pa je okoli dvakrat večja kot v enakem obdobju leta 2020.

Visoki javni izdatki so tako zlasti posledica visoke rasti plač in dodatkov k plačam, socialnih transferjev, pa tudi investicij, ter se hkrati izkazujejo v povišani ravni dolga sektorja država, ki je ob koncu septembra lani znova presegel 40 milijard EUR in znašal 79,6 % BDP.

Fiskalni svet: “Izdatki za investicije so bili medletno večji za okoli četrtino in so predstavljali 4,5 % BDP, kar je največ po letih 2014 in 2015”

Brez kompenzacijskih ukrepov spodkopavamo vzdržnost javnih financ na dolgi rok

Kot opozarja Fiskalni svet, se Slovenija uvršča v prvo polovico držav EU z največjim povečanjem deleža dolga v BDP od konca leta 2019. Podobno velja tudi za spremembo neto dolga, na raven katerega je vplival zlasti visok obseg predfinanciranja prihodnjih obveznosti ob trenutno še ugodnih pogojih financiranja.

Kot pravijo, trenutna visoka konjunktura zakriva slabšanje strukturnega položaja javnih financ. V krizi sprejeti diskrecijski ukrepi strukturne narave, ki niso povezani z epidemijo, bodo namreč v prihodnje stanje javnih financ slabšali za približno 2 % BDP na leto, kar zgolj v letu 2022 pomeni okoli 1,2 mrd EUR. To ob odsotnosti ustreznih kompenzacijskih ukrepov spodkopava srednje in dolgoročno vzdržnost javnih financ.

Ob tem se, zaradi sprejetih parcialnih dogovorov, povečuje tveganje za dodatne dvige plač v javnem sektorju, tveganje pa predstavlja tudi morebitno sprejetje sprememb davčne zakonodaje brez ustreznih kompenzacijskih ukrepov. Realizacija omenjenih tveganj bi lahko omenjeni
negativni strukturni učinek srednjeročno tudi več kot podvojila, so še zaskrbljeni ekonomisti Fiskalnega sveta.

 

Sliko dodatno kazi še inflacija, ki presega napovedi. V letu 2021 je znašala 4,9 %, po navedbah Fiskalnega sveta pa zadnje napovedi kažejo na rast cen v letu 2022 med 3 % in 4 %. BDP pa naj bi realno porasel za okoli 4,5 %.

Visoka gospodarska rast, zadolževanje po negativni obrestni meri, rekordna zaposlenost, a …

Najmočnejši argument vlade za tovrstno fiskalno in ekonomsko politiko so odlični gospodarski kazalci – rekordno visoka zaposlenost, ki preko prispevkov in trošenja prebivalstva prinaša več denarja v proračun in druge javne blagajne. V novembru 2021 je bilo v Sloveniji nekaj več kot 913.400 delovno aktivnih ljudi, kar je za 2,7 % več kot pred enim letom.

Po podatkih statističnega urada gre zelo dobro tudi gospodinjstvom:

A težavo naslanjanja na tovrstno statistiko mnogi vidijo v naslednjih podatkih. Denimo, da se je število delovno aktivnih oseb v zadnjem letu najbolj povečalo na področju izobraževanja. Oziroma širše, kot v komentarju v Financah navaja Petra Sovdat, je kar 77 odstotkov novih delovno aktivnih službo našlo pri državi, skoraj polovica vseh v prestolnici.

Od začetka korona krize je danes skoraj 11.700 več neto zaposlenih, a od tega kar približno polovica, 5853 neto, v dejavnosti zdravstva in sociale. Nadaljnja četrtina novih delovno aktivnih je zaposlena v izobraževanju, pet odstotkov vseh novih pa v javni upravi in obrambi.

Ne samo naraščanje zaposlitev v javnem sektorju, nekateri na družabnih omrežjih, ki sicer sodijo v krog podpornikov desnosredinske vlade, zelo kritizirajo “deljenje bonbonier”, kot se je do vladnih pomoči prebivalstvu in gospodarstvu izrazil minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec.

Sprašujejo se celo, v čem je razlika, če bi bili na oblasti SD in Levica:

Desna vlada z levimi politikami?
Imamo torej desno(sredinsko) vlado, ki vodi levo ekonomsko in socialno politiko?

Do neke mere gotovo. A dejstvo je, da so jo v socialno širokogrudno politiko potisnile razmere. Levica zdaj koalicijo, s cmokom v grlu, kritizira, ker je preveč radodarna do ljudi na račun javnih izdatkov in (sicer praktično brezobrestnega) zadolževanja. Predstavljajmo pa si, kako glasni bi bili, če bi ta bila v korona razmerah stiskaška – dovolj se je spomniti na brutalno kritiko restriktivnega ZUJF-a, katerega, čeprav so ga kasneje posvojili tudi sami, desnosredinski opciji nasprotniki v politiki, medijih in sindikatih še danes mečejo pod nos.

Kakorkoli, vladajoči so dovolj izkušeni in modri, da vedo, da bi bili v levi opoziciji do njih kritični v vsakem primeru – zdaj so vsaj, če se imajo za levičarje, v večji zadregi.

Bolj pa lahko stranke na oblasti skrbijo z njihovega vidika nedvomno utemeljene kritike (ekonomsko) liberalnejše razmišljujočih volivcev desnosredinskih strank. Nedavna anketa Domovine, v kateri smo zajeli tudi dobrih tisoč ljudi, ki so v 2018 volili bodisi SDS bodisi NSi, nakazuje, da je nezanemarljiv delež tovrstnih kritikov predvsem med volivci največje vladne stranke. Pri vprašanju o oceni dela vlade Janeza Janše je namreč kar petina sodelujočih volivcev SDS-a odkljukala odgovor “zelo neuspešno” (med volivci NSi je bilo takšnih “zgolj” 7 %).

Sicer bi za volivce te stranke presenetljivo visok delež kritičnih lahko pripisali tudi nezadovoljstvu z vladnimi ukrepi v korona krizi, vseeno pa je realno sklepati, da je povmes predvsem občutek pretiranega razmetavanja z davkoplačevalskim (in izposojenim) denarjem, oziroma kombinacija obojega.

Tolažilno za SDS (in NSi) je, da ti kritični volivci hkrati ne izražajo namere po menjavi politične opcije (bežali ne bi niti h Golobu, temveč bi se kvečjemu prestavljali znotraj obeh strank). Kot tudi to, da v anketah Domovine sodelujejo nadpovprečno angažirani in nadpovprečno izobraženi ljudje ter pretežno moški, katerih ni enačiti z miselnostjo povprečnih ljudskih množic (če je to seveda lahko tolažba).

A očitno so v “desnosredinski” vladi izstopajočo manjšino s svojimi oblastnimi politikami pripravljeni nekoliko jeziti ob zavedanju, da je Slovenija še vedno  miselno socialno naravnana družba ter da bodo ljudje, predvsem volilno disciplinirani upokojenci, ki so z “bonbonjerami” zelo dobro pokriti, dobroto oblastnikov znali ceniti, ko bo čas, da oddajo svoj glas.

In nenazadnje, čeprav so se v zadnjem desetletju pomaknili na desno, je srce dominantne stranke te vlade, Janševe SDS, še vedno na levi. Ne pozabimo, da so začeli kot Socialno demokratska stranka Slovenije. Nova Slovenija pa je stranka krščanskih (družinskih) vrednot s konceptom “socialno-tržnega gospodarstva,” v katerem je, kot pišejo na svoji spletni strani “človek največji in najdragocenejši kapital”. 

8 komentarjev

  1. Visoka zaposlenost ni ravno zasluga države, razen kar sama prispeva k dvigu zaposlenosti z zaposlovanjem v državni upravi.
    Podjetja znajo sama gospodariti, če jim država to pusti in jih ne omejuje z nesmiselnimi pravili in visokimi davki.

    Povišana poraba na račun zadolževanja zaradi kovidnih ukrepov pa bo mlinski kamen na vratu davkoplačevalcev še lep čas. Račun že v prihaja v obliki inflacije, dolgove pa bo treba tudi vrniti.
    Žal tudi na zunaj lepa jabolka lahko skrivajo v notranjosti gnilobo.

  2. Vlada ne vodi ekonomsko leve politike, ker naši levičarji ne bi delili denarja z navadnimi ljudmi.
    Gospodarski program slovenske vlade je kvečjemu ljudski in je bil ključen za premagovanje stanja zaradi virusa.

    Je pa sedaj potrebno pritisniti na zavore glede dodeljevanja denarja, ker ni več zunajih vplivov, ki bi to zahtevali. Znižanje davkov (pohvalno bo pri plačah), bi moral biti fokus sedaj. Znižanje DDV bi blagodejno vplivalo tudi na inflacijske pritiske.

  3. Inflacija ni slovenski pojav ! Je povsod po EU in tudi v USA, tam celo skoraj 8 %, v SLO precej manj !
    Je posledica svetovnega povišanja energije. In barabskih potez Rusije in Kitajske !
    Povsem pravilno je, da sedanja vlada investira in tako ali drugače pomaga ljudem ter zmanjšuje velike razvojne zaostanke iz časa lenih levih vlad. Ki so ropale proračun, prodajale podjetja tujcem, pod ceno, da bo jasno, in ogromno denarja zmetale svojim podpornikom, NVO jem ipd.
    Zdaj je jokanje, ker je vladno delovanje uspešno in so ga ljudje zaznali ! In bodo zato komunisti izgubili volitve, zato so zdaj vklopili “fiskalni problem”…A ko so izropali banke in jih potem nafilali , pa ni bilo problema ? Če ga takrat ni bilo, ga je zdaj toliko manj ! Kdo je zadolžil državo iz 7 na 24 miljard evrov v 5,6 letih…Pahor in njegova naslednica, bratušek…
    In kaj je ostalo od tistih miljard kreditov ? Zelo malo, se je pa mastila stotnija NVO, širila se je paravojska komunističnih strank !
    No, če bodo komunisti slučajno prišli na oblast, bodo pa
    1. itak vse nadomestili, tako da bodo iz proračuna 3 kratno dajali svojim, drugim nič
    2. ustavili bodo polovico začetih investicij, češ da ni denarja…- to se bo zagotovo zgodilo !
    Sedanja vlada ne namerava krasti iz proračuna, zato lahko sedaj daje ljudem .
    Če pa sedanja vlada dobi primeren mandat volilcev, pa bi bilo NUJNO , DA SE ENKRAT PRIPRAVI PROGRAM ZA VITKO DRŽAVO !
    In dodatno zniža davke !

  4. Inflacija ni slovenski pojav ! Je povsod po EU in tudi v USA, tam celo skoraj 8 %, v SLO precej manj !
    Je posledica svetovnega povišanja energije. In barabskih potez Rusije in Kitajske !
    ****
    Inflacija je posledica:
    – nepotrebnih napetosti z Rusijo
    – zgrešene evropske energetske politike
    – napačnih protikovidnih ukrepov

    Nato je obkolil Rusijo, postavil vojaške baze, vojaštvo in težko oborožitev na meje Rusije, za nameček je Obama organiziral puč v Ukrajini, ki je dvignil pokrov ruskega potrpljenja. Zaradi tega je Evropa ostala brez potrebnih dobav ruskega plina, cene pa so se dvignile v nebo.

    Energetska politika temelji na t.i. zelenem prehodu na obnovljive vire energije, ki je nič drugega kot znanstvena fantastika, saj obnovljivi viri ne morejo zagotavljati niti stabilnega energetskega sistema niti dovolj energije.

    Protikovidni ukrepi so temeljili na tiskanju denarja in razdeljevanju le-tega v tipično socialistični maniri. Toda denar je papir, realnih dobrin se ne da ustvarjati s tiskanjem denarja. Dodatni denar je pomenil samo pritisk na cene – inflacijo. To je pot v venezuelizacijo Evrope in Slovenije.

    • Brez skrbi Ljubljana, ne bomo ostali brez zdravnikov. Saj jih je iz leta v leto več, ne manj. Pomanjkanje umetno ustvarjajo. Že k splošnemu zdravniku ne moreš, če nisi prej najavljen. Tu je že prvi filter. Naslednji je pri specialistih, kjer so čakalne dobe več mesecev. Dokler ti problemi niso rešeni, si zdravniki nikakor ne zaslužijo povišic.

      Tisti, ki hočejo več zaslužiti, gredo v zasebni sektor. Seveda morajo tudi precej več delati kot v javnem sektorju. Še več bodo morali delati tisti, ki se bodo morda odločili za tujino.

      Mislim, da se imajo zdravniki v javnem zdravstvu prelepo, da bi razmišljali o alternativah. sploh tisti, ki zraven še fušajo…

  5. To tudi sam opažam na javnih omrežjih, pravilno je, da je Domovina to omenila. Definitivno je del libertarcev oz. klasičnih liberalcev, ki je bil nekako razporejen na liniji bvša SMC-SDS-NSi razočaran. In teh ljudi ni tako malo.

    Seveda pa ne pomeni, da bodo sedaj “sfrleli” h Golobu, ker iz ravno iste “jate” vseeno niso 🙂

    Po drugi strani pa je res, da se bo tudi za zagovarjanje takšnih politik potrebno v javnosti bolj izpostaviti, tako mnenjsko, kot v smislu konkretnega političnega delovanja. Nič ne pride samo od sebe. Še posebe pri klasičnem liberalizmu Zahodnega tipa.

    Nekateri so izjemno pametni, politične akcije pa jim ne uspe speljati oz. so za kaj takšnega premalo predani (spomnimo se ene takšne iniciative kratkega diha, Prstan). Nasploh je to rak rana na desni sredini (Prstan, Katedrala svobode, razni klubi, iniciative).

    Ljubljana – glede zdravnikov se pa strinjam z Vami. Zanimivo, da so ob trošenju sporni zdravniki, Štrukljevi učitelji pa ne. Na žalost je realno tako, da bo potrebno plačni sistem v zdravstvu postaviti na temelje javnega in ne državnega zdravstva. Na ta način tudi takšna trošenja ne bodo vedno znova nepričakovan pojav.
    Primer Italije:
    https://www.rtvslo.si/svet/evropa/italijanski-zdravniki-nezadovoljni-bo-sledil-mnozicni-odhod-iz-javnega-zdravstva/611519

    • Ko je govor o povišanju plač in primerjavah zdravnikov z učitelji oz profesorji moramo upoštevati:
      Del zdravstvenega osebja in manjši del zdravnikov je zaradi Covida dejansko preobremenjen saj dela v skrajno težkih pogojih. Pomislimo samo na delovne izmene ves čas v zatesnjenih kombinezonih ipd. Začasen izdaten dvig plač tem ljudem nedvomno pripada.
      Ko gre za primerjavo je pomembno upoštevati, da stalno narašča delež starostnikov, ki so bolehni in veliko bolj kot mladi potrebujejo več zdravstvenih storitev.
      Že desetletja pa upada število otrok in šolajočih se najstnikov. Ob tem pa število učnega osebja in različnih svetovalcev stalno narašča, šole so spremenjene v restavracije. Čedalje večjemu deležu šolarjev šole nudijo dodatno poučevanje ipd. Seveda je danes težje vzdrževati disciplino med razvajenci, toda takšne jih dela prav šolstvo s pečatom Gabra. Primerjave in izsiljevanje šolnikov o izenačenju z zdravstvom so neupravičene, še posebej po dveh letih pandemije Covida

Komentiraj