Finančni vlagatelji izgubljajo zaupanje v Nemčijo. V Sloveniji bi nas moralo močno skrbeti

POSLUŠAJ ČLANEK
Gospodarski zagon pada, pesimizem po Evropi narašča. Hitreje od napovedi in pričakovanj pravzaprav. Evropo skrbijo nemški kazalniki, ki so zaskrbljujoči tudi za Slovenijo, ki ji je Nemčija najpomembnejša trgovinska partnerica. Napovedi pred jutrišnjo objavo statističnih podatkov o rasti bruto domačega proizvoda v EU niso dobre.

V drugem četrtletju je rast v primerjavi s prvim četrtletjem padla za polovico, industrijska proizvodnja pa se krči najhitreje v zadnjih šestih letih. Nemška zunanja trgovina je zabeležila osemodstotni padec,  uvoz pa je po podatkih nemškega statističnega urada padel za 4,4 odstotke.

Da pozitivnih obetov v nemški industriji še ni na vidiku, so izpostavili tudi na nemškem inštitutu za gospodarske raziskave Ifo, kjer so julija izračunali najnižji kazalnik pričakovane rasti proizvodnje med nemškimi industrijskimi podjetji od novembra 2012, in sicer -5,7 točke. Vse več nemških podjetij napoveduje krčenje proizvodnje. Največ takšnih bo v strojni industriji. Optimizem veje le v kemični industriji.

Zaskrbljujoč je tudi danes objavljeni kazalnik zaupanja finančnih vlagateljev v Nemčijo ZEW, ki je dosegel najnižjo raven po decembru 2011 (celo nižjo od najbolj pesimistične napovedi Bloomberga), sredi finančne krize. Zaupanje vlagateljev tudi tokrat pomeni recesijska tveganja in še dodaten padec industrijske proizvodnje in izvoza.



Ukrepe je že napovedala Evropska centralna banka, ki bo predvidoma za spodbudo najbolj kritičnih gospodarstev evroobmočja že septembra znižala obrestne mere in ponudila odkup obveznic.

Težav tudi tokrat nima le Nemčija, o kateri se te dni največ piše, težave imajo tudi druge članice EU, ki vse skupaj in vsaka posebej čutijo šibkost lastnega razvoja, negotovosti trgovinskih vojn in Brexita.

Kaj to pomeni za Slovenijo?


Domovina ne bo ostala nek cvetoč nedotaknjen otok rasti, pa čeprav pretresov ta trenutek še ne čutimo.

Slovenija bo težave svojih trgovinskih partneric po ocenah analitikov začutila pol leta kasneje, predvidoma torej jeseni, ko se tudi našemu gospodarstvu najverjetneje obeta upad izvoza kot posledica upada tujega povpraševanja.

Slovenska gospodarska rast že do sedaj ni rasla dovolj, da bi nadoknadila zamujeno v prejšnji krizi in dosegla raven razvitih članic EU. Kot so opozarjali na Financah, stroški dela na primer pri nas rastejo hitreje, kot raste produktivnost. Neto dodana vrednost v slovenskih podjetjih se je lani dvignila za devet odstotkov, a je hkrati zraslo število zaposlenih. Povprečna neto dodana vrednost na zaposlenega se je tako zvišala za dva odstotka, povprečna mesečna bruto plača na zaposlenega pa za štiri odstotke.

Izkušnje zadnje krize nam kažejo, da utegne Slovenija posledice črnega četrtletja čutiti še močneje kot večje države, manj odvisne od izvoza in povpraševanja na tujem. Zato je še posebej zaskrbljujoče, da Slovenija v času debelih krav ni vlagala v razvoj, višjo dodano vrednot, digitalizacijo in povečanje produktivnosti.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike