Finančni minister ob predlogu davčnih ukrepov: "Delo se mora splačati." Vse manj pa se splača ustvarjati dobiček

Uredništvo
POSLUŠAJ ČLANEK
Finančni minister Andrej Bertoncelj je danes predstavil predlog nove davčne reforme. Ta prinaša največ ugodnosti srednjemu sloju, oziroma zavezancem, ki spadajo v II. ali tretji davčni razred. Ti bodo po novi reformi nedvomno dobili tudi več kot 150 EUR letno več. Bistveno manj ugodnosti bodo deležni tisti z najnižjimi dohodki. Za te sprememb praktično ne bo, saj se jim bodo dohodki v povprečju dvignili le za 32 EUR letno.

Največ bodo z reformo izgubili tisti, ki si premoženje ustvarjajo iz kapitala. Davčne stopnje zanje bodo sicer ostale podobne, toda bistveno bolj se bo zanje povečala obdavčitev kapitalskih dobičkov iz vrednostnih papirjev in oddajanja nepremičnin. Slednje pa ima lahko hitro tudi nezaželene učinke.

Reformo bi lahko ocenili kot vladno prerazporejanje denarja, ki ga tako ali drugače poberejo z davki. Z razmeroma zadržano razbremenitvijo dela oblast po drugi strani opraviči kar precejšnjo obdavčenje kapitalskih dohodkov.  

Olajšanje za drugi in tretji dohodninski razred


Minister za Finance Andrej Bertoncelj je napoved davčne reforme pospremil z besedami: "Delo se mora splačati." Zato bodo vsi zaposleni dobili nekoliko višje dohodke. Tisti z najnižjimi dohodki sicer le nekaj deset evrov na leto, tisti v tretjem, četrtem in petem davčnem razredu pa tudi 600 evrov letno več. Nekoliko se dvigujejo meje davčnih razredov, kar pomeni, da bo nekoliko večji del vaše plače obdavčen po nižji stopnji kot sedaj. Pri drugem in tretjem dohodninskem razredu pa bo nekoliko nižji tudi odstotek obdavčitve, pri drugem se bo zmanjšal s 27 % na 26 %, pri tretjem pa s 34 % na 32 %.

Dobra novica za zaposlene je tudi sprememba obdavčitve regresa in božičnice. Regres bo do višine povprečne plače oproščen plačila dohodnine in socialnih prispevkov. Pri božičnici pa se bo višina, do katere ne bo potrebno plačilo dohodnine, v dveh korakih dvignila z višine povprečne plače na višino dveh povprečnih plač.

Kje bo vlada pridobila finančna sredstva?


Stroški teh ukrepov znašajo na letni ravni približno 270 milijonov evrov. Manjkajoča sredstva predvideva ministrstvo zbrati na dva načina. Najprej se bo povečala obdavčitev kapitala, in sicer s postopnim dvigom davka na dohodek pravnih oseb z 19 % na 20 %, kasneje pa vse do 22 %. Ne glede na olajšave bodo morala vsa podjetja plačati najmanj 5 % davka od dobička. Dividende, obresti in najemnine bodo namesto po 25 % stopnji obdavčeni po 30 % davčni stopnji.

Spreminja se tudi način obdavčitve ob prodaji vrednostnih papirjev. Do sedaj je davčna stopnja z leti strmo padala, po novem pa bosta obstajali le dve možnosti. Za vrednostne papirje, ki jih ima zavezanec v lasti do deset let, je predpisana 30 % davčna stopnja, za daljše obdobje pa 15 % davčna stopnja.

Nekaj dodatnega denarja pa naj bi zbrali tudi z boljšim zbiranjem davkov.

KOMENTAR: Uredništvo
Zdaj je jasno, da celovitejše davčne reforme v obdobju te vlade ne bo
Z novo davčno reformo bo nekaj pridobil srednji sloj, ki ima v lasti svojo nepremičnino. Morda bo gospodarstvenike zadovoljilo dejstvo, da se bodo plače zaposlenih povečale brez večanja stroškov za sama podjetja. To bodo najbolj občutili zaposleni s plačami, višjimi od povprečne. V nasprotju z njimi pa na drugih koncih dohodninske lestvice večjih sprememb ne bo. Najvišji dohodninski razred ostaja obdavčen s 50 % stopnjo, s tem, da se njegova meja dviguje s 70.900 EUR na 80.000 EUR letno. Prav tako večjih sprememb ne bo pri najnižjem davčnem razredu, skupna razlika bo na koncu zanje pomenila drobiž. Reforma je tudi kompromis med željami gospodarstvenikov, da ostane obdavčitev dobičkov v zdajšnjih mejah, in željami nekaterih političnih strank, da se ti ne bi obdavčevali več cedularno. Slednje po novi reformi torej odpade, čeprav so si v SD in Levici to močno želeli. Se bodo pa v gospodarstvu morali soočiti z dvigom obdavčitve dobičkov. Zanimivo je, da reforma tako rekoč ne posega v položaj ljudi z najnižjimi dohodki. Dvig obdavčitve dohodkov iz najemnin utegne njihov položaj pravzaprav celo poslabšati, saj se bo ta na najverjetneje odrazil na njihovih višinah. Zato bo zanimivo spremljati, kako se bodo na predlog odzvali v SD in Levici. A dohodki najnižje plačanih so se po drugi strani povečali z dvigom minimalne plače. Če je cilj reforme povečanje vladnega ugajanja in trošenja državljanov, bo tem ciljem morda ugodila. A obenem velja poudariti, da večjih premikov ne prinaša. Je le manjša nadgradnja obstoječega stanja, z nekaj drobnimi popravki, ki so potrebni zaradi inflacije in rasti plač. Ne gre namreč pozabiti, da so se pred letom 2011 davčni razredi usklajevali samodejno. Kdor pa je pričakoval od reforme celovitejše rešitve, ki so po mnenju strokovnjakov potrebne, jih je pričakoval zaman. S to predstavitvijo je dokončno jasno, da teh v obdobju te vlade ne bo.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

3000 evrov kazni zaradi sedmih minut časovne razlike na davčni blagajni. "Ne gre samo za neko pikolovstvo," se branijo na Finančni upravi
  • 09. 02. 2024
Ekonomist dr. Matej Lahovnik: dodatna progresivnost vodi v enakost v revščini
  • 10. 01. 2024
Odmev tedna: Za denar gre
  • 08. 12. 2023