Po petkovi predstavitvi kandidata za gospodarskega ministra Matjaža Hana se je danes v državnem zboru odvilo še zaslišanje Klemna Boštjančiča, kandidata za finančnega ministra. Oba sta dobila pozitivni mnenji pristojnih odborov.
Nastop dolgoletnega poslanca Socialnih demokratov Matjaža Hana je minil v dialoškem duhu. V predstavitvi je bilo zaznati stališča, ki niso povsem v skladu s koalicijsko pogodbo, kar pri opoziciji ni ostalo neopaženo.
Bodoči minister za finance Klemen Boštjančič, na katerega se je po razgrnitvi ministrskih mest usulo nemalo kritik, je na zaslišanju dejal, da je za dolgoročno javnofinančno stabilnost najpomembnejša visoka produktivnost. Zavzema se za uvedbo davka na nepremičnine in spremembe pri normiranih s.p.-jih.
Kandidat za gospodarskega ministra Matjaž Han prihaja, kot pravi, iz podjetniške družine. Iz lastništva podjetja, ki sta ga z očetom ustanovila pred 30 leti, se bo umaknil do konca poletja. Pred zaslišanjem se je že slišal s številnimi gospodarskimi organizacijami, prav tako pa tudi s sedanjim ministrom za gospodarstvo Zdravkom Počivalškom. Z večino predlogov gospodarskih združenj se strinja, njihova pričakovanja pa sliši.
Obdavčitev in produktivnost
Na področju davkov je izpostavil, da mora biti davčno okolje predvidljivo. Obdavčitev dela je, kot ugotavlja, v Sloveniji nadpovprečna, zato je pri tem pripravljen stopiti gospodarstvu nasproti. Po drugi strani pa bi povišal tiste davke, ki so po njegovem prenizki. Tako se zavzema za davek na nepremičnine, sploh za osebe, ki imajo nepremičnin več.
Spremembe na področju trga dela podpira, bi bil pa previden pri vprašanju fleksibilnosti zaposlitve in možnostih odpuščanja. Glede zviševanja produktivnosti je podal primerjavo z Avstrijci, ki so za kar polovico produktivnejši od nas. Prepričan je, da jih lahko prehitimo.
Socialna kapica, solastništvo zaposlenih, skrajševanje delovnega časa
Za socialno kapico, pri kateri se po Hanovem mnenju politika izgublja v ideoloških polemikah, se ne zavzema. Njena uvedba bi bila namreč horizontalen ukrep, ki bi se ga lahko zlorabljalo. Namesto tega predlaga bolj ciljane politike, na primer subvencioniranje razvojnega oziroma inženirskega kadra.
V predstavitvenem govoru se je lotil tudi dveh tem, ki sta v javnosti sprožali kar nekaj polemik — solastništva zaposlenih in skrajševanja delovnega časa. Spodbujanje solastništva zaposlenih v podjetju podpira, a se zaveda, da je za nekatera delovna mesta, denimo inženirska, to bolj realno kot za tista v industriji. Po njegovem je treba za solastništvo pripraviti podlago, a na prostovoljni bazi.
Po drugi strani se mu skrajševanje delovnega časa še ne zdi realno, pravi pa, da so to novi trendi, ki ponujajo privlačna delovna mesta. V svojem slogu dodaja: “Mislim, da bo tukaj še preteklo nekaj naše Save.”
Poslanec SDS Rado Gladek, ki je letos prvič sedel v poslansko klop, je po predstavitvi pristavil, da se predstavitev na trenutke ni skladala s koalicijsko pogodbo in da upa, da bo na koncu pretehtala Hanova beseda.
Glavni problem je strukturni primanjkljaj
Kandidat za ministra za finance Klemen Boštjančič je na zaslišanju, ki je potekalo danes, za začetek povedal, da se večino svojega profesionalnega življenja ukvarjal z družbami v težavah oziroma z največjimi bolniki, ki so bili praktično pod vodo.
Po Boštjančičevem mnenju se je Slovenija s koronakrizo soočila povprečno. Pohvalil je vrsto ukrepov, ki so bili hitri, učinkoviti in ciljno usmerjeni, kritičen pa je do “helikopterskega razmetavanja z denarjem”.
Glavni problem oziroma rak rana Slovenije je po njegovem ravno strukturni primanjkljaj, kar pa je, tako Boštjančič, posledica vrste vlad. Dodaja, da je strukturni primanjkljaj zelo nevaren za leta suhih krav, ki prihajajo. Kritičen je do tega, da konsolidacija javnih financ s začetkom zadnje krize ni več prioriteta. Pomembna varovalka se mu zdi fiskalno pravilo, ki da je pomemben dosežek javnofinančnih politik.
Javnofinančni dohodki odvisni od produktivnosti
Prioriteta vlade bo višanje produktivnosti in s tem BDP-ja. Poudarek bo torej na tistih javnofinančnih izdatkih, ki k temu prispevajo. Po njegovem je potrebno več sredstev investirati v raziskave in razvoj ter v izobraževanje in infrastrukturo, saj to pripomore k dodani vrednosti.
Ker gre največji del proračuna za plače, se zavzema za kontrolo plač v javnem sektorju in za plačilo po učinku. Sistema uravnilovke torej ne zagovarja, ampak sistem učinkovitosti, kjer so tisti, ki delajo najbolje, tudi nagrajeni.
Davek na nepremičnine, spremembe za normirane s.p
Pravi, da se potencialno zavzema za davek na premoženje oziroma na nepremičnine. To bi po njegovem vplivalo tudi na cene nepremičnin, saj da je veliko nakupov nepremičnin špekulativne narave. Nizek se mu zdi tudi davek na dohodek pravnih oseb, še posebej, če upoštevamo še olajšave, ki so se po njegovem razpasle.
Šlo bi za obdavčitev druge in naslednjih nepremičnin, ne pa tiste, v kateri ljudje živijo.
»Tako bi bil vikend v Halozah definitivno obdavčen drugače kot vikend na morju. Govorimo o progresivni obdavčitvi. Drugače bi bil obdavčen nekdo, ki živi v 500 kvadratnih metrov veliki hiši v Ljubljani od tistega, ki ima vikend v Halozah,« je med drugim dejal kandidat za finančnega ministra.
Tudi v normiranih s.p.-jih vidi eno od anomalij. Takšen sistem po njegovem ne dosega svojega namena in je tudi eden od razlogov za prekarno delo, njihovo število pa enormno raste. Ker je večina normirancev iz storitvenih dejavnosti, se mu zdi 80 % olajšava previsoka. Vendarle pa ne zagovarja ukinitve normiranih s.p.-jev, ampak spremembe – na primer znižanje normiranih odhodkov iz 80 % na 50 %.
Uvedli bi še pavšalne odločitve določenih dejavnosti, denimo del gostinstva, osebne storitve, frizerje, kozmetičarke in podobno, odvisno od višine prometa.
Donosi iz državnega premoženja in pokojninska blagajna
Mantra, da so donosi iz državnega premoženja odgovor na demografske izzive, je po njegovem zgrešena. Na zaslišanju je navedel, da so bili kapitalski donosi od tega premoženja pred krizo dobrih 300 milijonov letno, manko v blagajni pokojninskega zavarovanja pa je milijarda letno.
Opozoril je še na slabo razvitost kapitalskega trga v Sloveniji. Po mnenju Boštjančiča so lahko alternativni investicijski skladi učinkovit posrednik pri aktivaciji depozitov gospodinjstev pri razvoju malih in srednjih podjetij. Glede financiranja vojske pa je mimogrede navrgel, da se je potrebno držati zavez, ki smo jih podpisali.
Kljub temu da koalicijska pogodba po mnenju ministrskega kandidata dobro prikazuje smer, v katero bo šla vlada, si ne dela utvar, da bo veliko puščic na delo ministrstva v resnici letelo tudi iz koalicije.
Seveda lahko politika razglasi neko panogo za "strateško", ampak to ne pomeni, da to ta panoga tudi dejansko je. To pomeni zgolj, da takšno gospodaratvo plačuje enormne direktne in oportunitetne stroške, da umetno forsira panoge, ki na trgu nimajo primerljalnih prednosti.
— Svoboda (@SvobodaBlog) May 30, 2022
Kandidata za prevzem ekonomskih resorjev, Matjaž Han in Klemen Boštjančič, sta na predstavitvah zavzemala stališča, za katera se zdi, da se nekoliko odmikajo od koalicijske pogodbe. To je bilo najbolj očitno pri njunem poudarjanju pomena dviga produktivnosti ter pri vprašanju obdavčitve dela. Oba sta navedla podatek, da je v Sloveniji obdavčitev dela med najvišjimi, Han pa celo napovedal, da je na tem področju pripravljen stopiti gospodarstvenikom nasproti.
Predvsem Hanovo zaslišanje je minilo v dialoškem duhu. Na kritike svoje (srednješolske) izobrazbe se je na primer skliceval na sedanjega ministra Jerneja Vrtovca, ki je po njegovem mnenju kljub teološki izobrazbi vrhunsko odvodil ministrovanje.
Pri predstavitvi Boštjančiča je bilo na trenutke očitno, da se dotika področij, ki niso v domeni ministra za finance. V tem smislu se zdijo na mestu besede Mitje Gasparija iz začetka maja, da bi moral biti finančni minister makroekonomist, ne pa novinec v polju javnih financ.
Čeprav se je zdelo Hanovo zaslišanje nekakšen odmik od koalicijske pogodbe, pa je potrebno omeniti intervju, ki ga je dal za N1 Slovenija. Spodnja izjava je bila presenetljiva, sploh v luči zaslišanja …
Han nam tukaj vsiljuje nek kolektivizem, po katerem smo vsi na istem čolnu in mora vsak dobiti, kar potrebuje in dati, kolikor zmore. Ne, ne, ne, nič nismo v istem čolnu, vsak je sam, v medsebojne interakcije pa vstopamo takrat, ko za to obstaja obojestranska prosta volja.
— Svoboda (@SvobodaBlog) May 30, 2022
Ideja iz programa Levice o obdavčitvi dedovanja že v prvem kolenu (iz očeta na otroke itd.) je aktualna, a, kot pravi bodoči minister, z “izrazito previdnostjo”, saj je denar “plašna ptica”:
Boštjančič bi uvajal davke na I. dedni red. pic.twitter.com/qnl8CrFsx9
— Svoboda (@SvobodaBlog) May 30, 2022
Dragi moji, primite se za denarnice!
Vlada nam bo povedala, kaj rabimo in koliko! Takih bedarij pa še ne.
Nimam besed. Za finančnega ministra pa tole. V preteklosti ni dosegel nobene zmage in ni nobenih dobrih rešitev – samo potopi. Ni čudno, da vidi priliv sredstev v dodatnem ožemanju državljanov! Davek na nepremičnine bi veljal samo za tiste nepremičnine, v katerih ne živiš. Če bo to veljalo za vse, pa je druga zgodba.
Sicer pa, saj državljani tako ne vedo, kaj bi počeli s prihranki – po Golobovo – trošili bi jih lahko tudi za bedarije. Vlada je 2visoko kvalificirana”, da investirala naše prihranke – za svoje potrebe. Njih se to ne bo dotaknilo, ker imajo svoje milijone, če ne že milijarde – varno spravljene v tujini!
DRAGA VLADA, ČE JE DENAR MOJ, JE MOJ IN NE POTREBUJEM VAŠIH NASVETOV!
Bodite pozorni na privarčevani denar, ki ga imate – imamo, v bankah. S tem ima ta vlada tudi plane, ker mi, državljani, smo takšni bedaki, da tudi z njim ne znamo upravljati. No, sedaj bodo z njim upravljali drugi!
SOCIALIZEM SE NEHA, KO ZMANJKA T U J E G A DENARJA!
Dobro povedano, Štajerska 2021!
Naj si ne drznejo stegniti roko po prihranki prebivalstva! Bomo res šli z vilami in krampi in motornimi žagami pred parlament!
Starejši imamo nekaj prihrankov, da si privoščimo kakšno udobje na stara leta. Zdaj so si pa vsega presiti golobovci še tega poželeli.
Res da zdaj raste inflacija, ampak dokler imamo evro, po mojem mnenju ne bomo padli v Yu razmere. Kljub temu bom jaz zdaj večino (sicer ne prav velikih) prihrankov porabila, da si izboljšam bivanjske razmere in nabavim nekaj pripomočkov za starejše. Ne boš videl mojega denarja, Golobček!
Hehe, sicer je pa uporabna tudi ideja moje prababice: modroc namesto sefa (se hecam malo).
Brez heca pa: s takimi ukrepi bodo doživeli, da bo folk pospešeno izpraznil svoje bančne račune.
Helena_3, točno tako.
Vendar me zanima, kaj s e d a j misli tistih 400.000 kljukcev, ki so nam “izvolili” (recimo tem volitvam tako???), to vlado. Mar mislijo, da se bodo takim ukrepom izognili? Mogoče pa res! Vse je možno – tako je to, ko postanemo “svobodni”. Madrac pa bo kmalu zmanjkalo…
Davek na premoženje bo in je vedno prizadel podeželje in srenji razred, predvsem pa pridne ljudi in poštenjake, ki imajo vse premoženje transparentno, ne pa v davčnih oazah. Popis nepremičnin in ocena tržne vrednosti po GURS-u je svetovna svinjarija. Več kot 50 % nepremičnin je napačno-šarlatansko popisanih, da ne govorimo, da že sedaj 25% lastnikov nepremičnin ne plačuje NUSZ, ker so skriti v ozadju ali še huje, ker nepremičnine sploh niso registrirane in zatorej za GURS sploh ne obstajajo. Tako kot ne vemo, kdo in koliko ljudi zares domuje v Sloveniji, tudi ne vemo za vse prebivalce, kje in koliko imajo nepremičnin. V Evropi res plačujejo davek na nepremičnine a imajo red in imajo popisano vsko “brako”. V Evropi na ostalo premoženje, kot so lastniški deleži v podjetjih – delnice gledajo kot na nekaj pozitivnega in koristnega za gospodarstvo, pri nas bi pa obdavčili-vzeli vse, tako kot so naredili pri NKBM. Ostareli državljani tako nimajo druge možnosti kot te, da jih ko njihove moči poidejo, da jih strpajo v socialistične hiralnice, ki jih levičarji imenujejo “domovi starejših občanov”, njihovo pemoženje pa bodo pobrali z davki.
Naše socialistično zdravstvo, pri tem ne mislim zdravnikov ampak sistem, je za posrat in za kozlat, človek lahko umre v čakalni vrsti, poskrbljeno je le za urgentne primere. Zobozdravstvo je poden od podna, če čakaš na socialistično zobozdravstvo, si pri 55 letih škrbat ali brez zob in ti dajo eno poceni protezo. Nacionalsocialistični Svobodi svetujem, da najprej pošteno popišejo nepremičnine, in da potem najprej obdavčijo verižne lastnike nepremičnin iz svojih vrst, ki se sedaj izogibajo plačilu NUSZ in naj malo ustavijo svojo požrešnost, ker drugače bo prišlo, kot je bilo rečeno na Tarči, do pravega “kmečkega” punta v katerem ne bo pleničarjev, dojilj psov in zdolgočasenih ljubljanskih kolesarjev, ampak se bo odvijal upor za preživetje.
Re:…Tako se zavzema za davek na nepremičnine, sploh za osebe, ki imajo nepremičnin več.
Uf, kako so Nemci neumni. Tam je davek na nepremicnine tocno nula. Celo pri prodaji ga praviloma ni (razen, ce gre za spekulacijo). Zato pa ni pomanjkanja stanovanj.
Poznano je, da nove imobilije gradijo predvsem ljudje, ki imajo za to potreben denar (tudi kreditna sposobnost je denar).
Ce bodo tile umetniki uvedli nove davke za imobilije, bo sel denar pac drugam. Najbrz v imobilije izven SLO, tja kjer teh davkov ni. In bo se manj najemnih stanovanj na razpolago.
Manjka samo se „tovarne delavcem“, pa bo zmanjkalo tudi tovarn.
Klepec, si predvolilne obljube prespal? Levica govori o sredstvih na banki, ki jo imajo državljani! Hop, naš denar iz varčevalnih računov bodo porabili za stanovanja – v Ljubljani, da se bodo lahko priseljeni tujci in pa tisti iz NVO-jev, ter drugi priskledniki, pretegovali po stanovanjih, ki si jih ne morejo privoščiti, zato bo najemnine prevzela MOL, kar pomeni, investirali bodo naš denar in naselili v stanovanja svoje volivce. Stroške pa nosili na občino, da jih bo – seveda samo za nekatere – poravnavala občina – z našim denarjem.
Kaj se dogaja s to državo? HOČEM JANEZA JANŠO IN PREJŠNJO VLADO N A Z A J !
Javno finančni prihodki sploh niso odvisni samo od produktivnosti, tako govorijo polekonomisti, vsi ostali pa se zavedajo kompleksnosti “virov”. Zelo pomembna je visoka inovativnost, ki pobira največji tržni delež po višjih cenah, na tak način služi npr. Finska. Pomembna je polna zaposlenost prebivalstva v produktivni dobi. Pomembno je pošteno plačilo za delo, kar dvigne potrošnjo in stabilna politika v državi, ki povzroči, da si ljudje sploh upajo trošiti in se denar bolj obrača. In na koncu, pomembna je racionalna poraba teh prihodkov, zato neskončno ožemanje delovnih ljudi ni potrebno.
Za vse to potrebujemo stimulativno okolje, kjer so v prvi meri pomembni nižji davki povezani z delom, državne stimulacije za razvoj v visokotehnoliških panogah in jasno več sredstev za znanost. Ob tem pa bi se mogoče lahko česa naučili o kmetijstvu tudi od Danske in naredili tudi kmetijstvo bolj donosno, jasno, da mora biti za to tudi bolj produktivno in kmetijske površine bolj izkoriščene. Če smo že pri skandinavskih modelih….