Finalni evropski duel: Ljudmila Novak in Franc Kangler glede Webra enotno, glede Orbana različno (1.del)

Vir foto: Facebook
POSLUŠAJ ČLANEK
Ljudmila Novak, nosilka liste NSi na letošnjih evropskih volitvah, je svojo politično pot začela pred 19. leti. Bila je županja, vodila je Novo Slovenijo, trenutno pa je poslanka v slovenskem parlamentu, iz katerega bi se rada drugič vrnila v evropskega.

Franc Kangler je bil dolgoletni poslanec v slovenskem parlamentu, znan pa je predvsem kot nekdanji župan Maribora, ki ga je vodil šest let, nakar je zaradi razvpitih vstaj moral oditi. Danes na petem mestu liste SDS+SLS kandidira za evropskega poslanca.

Za finalni intervju pred nedeljskimi volitvami smo na Domovini sicer načrtovali duel med prvima damama NSi in SDS, Ljudmilo Novak in Romano Tomc. A se je slednja, podobno kot Milan Zver pri Brščiču, kljub vabilu že v aprilu in prostim rokam pri usklajevanju terminov, soočenju z Novakovo izognila.

Zato smo na Domovini k duelu povabili drugega kandidata Slovenske ljudske stranke, Franca Kanglerja, ki se je z veseljem odzval.

V prvem delu soočenja smo se z gostoma pogovarjali o razlikah med listama na katerih kandidirata, reševanju vprašanja migracij znotraj EU, sporu Orban - Weber in vplivu lobijev na delo evroposlancev.

Gospa Novak, kot vam je znano, smo za finalni intervju na Domovini načrtovali duel z vami in z gospo Romano Tomc iz SDS, a se slednja vabilu žal ni odzvala. Kako to komentirate?

Ljudmila Novak: Tega si ne znam dobro razložiti. Tako kot si ne znam razložiti, zakaj se gospa Tomc ni želela soočiti niti z gospodom Žigo Turkom z liste NSi na eni od komercialnih televizij. Z gospo Tomc se dobro razumeva, marsikje imava zelo podobne poglede. Kot osebo in političarko jo spoštujem. Morda pa ima težave s stališči svoje stranke in se zaradi njih težko sooči z mano ali komerkoli drugim iz NSi. Morda pa ji bodo vendarle dali priložnost na zadnjem soočenju na TV Slovenija.

Gospod Kangler, kaj pa vi, je v tej volilni kampanji kdorkoli, s katerim bi imeli zadržke soočiti svoje mnenje?

Franc Kangler: Prepričan sem, da Romana Tomc ni imela zadržkov ali problemov. Vsi smo s časom na tesnem, imamo v naprej planirane termine. Mene nihče ne moti, ne z leve, ne z desne. V demokraciji je argument tisti, ki mora prevladati. A če bi me vprašali, s kom mi je najtežje … Ko sem v državnem zboru ali državnem svetu se še najtežje družim s Cerarjevimi.

V teh dneh na desnici poteka precej močan boj za glasove. Še pred petimi leti sta stranki SLS in NSi nastopili na skupni listi. Kaj je letos drugače, kaj je tisto, v čemer se razlikujete, da bodo volivci lažje razumeli med čem izbirajo?

Franc Kangler: Nimam občutka, da bi bil kak hud boj, vsaj jaz ga tako ne čutim. Nastopam s svojim programom in tudi naša lista je dobra lista, kandidati so dobri, imajo kilometrino. Meni je žal, da Nove Slovenije ni zraven, a takšna je bila njihova odločitev. Verjetno so bile v preteklosti kakšne zamere, mene tedaj ni bilo poleg. Sam celotni desnici želim dober rezultat. Prepričan sem, da bo naša lista zmagovalna.

Ljudmila Novak: V NSi nimamo nobenih posebnih težav z drugimi listami. Zelo sem vesela in zadovoljna, da SLS kandidira na listi SDS. V NSi smo se zaradi našega članstva odločili, da gremo tokrat na volitve sami. Tekmujemo tako liste kot kandidati med seboj. Nikogar nimam za sovražnika, ne z leve in ne z desne, čeprav nekateri to mojo držo radi zlorabljajo. Pogosto doživljam medijske  napade, v katerih sem ožigosana kot levičarka, ker sem na primer z nekom z levice fotografirana na nekem uradnem soočenju ali dogodku. Zame je to stvar politične kulture in normalnosti. Menim, da ima vsakdo pravico na pošten način nabirati glasove, ne odobravam pa zahrbtnih dejanj, podtikanj in laži.

Boj in nasprotovanja med vajinima listama se je kazal tudi ob napadih zaradi oglasa Nove Slovenije na Siol.net.

Ljudmila Novak: Vsak ima pravico do oglaševanja v času volilne kampanje. Kot sem seznanjena, pa imajo tudi medijske hiše notranja uredniška pravila pri objavljanju plačljivih člankov. Očitno je naš članek prestal test ustreznosti. Dejstvo pa je, da v nobenem našem članku niso zapisane laži, kot se to pogosto dogaja pri nekaterih drugih strankah. Vsak na tem svetu se ima pravico spraševati, ali kdo koga prehiteva ali ne in to se v tem plačanem članku sprašujemo tudi mi, saj se na terenu in med ljudmi počutimo dobro.

Franc Kangler: Prepričan sem, da plačan članek s strani volilnega štaba NSi ni bil potreben. Ne želim obsojati, a moja ocena je, da jim to lahko prej škodi kot koristi.

A plačan članek se bistveno ne razlikuje od plačanega oglasa …

Franc Kangler: Seveda se, problem je vsebina.

Ljudmila Novak: Ali se različni »fejk« portali v čem razlikujejo od negativne kampanje oz. od plačanega članka? Tam niti ne vemo, kdo za tem stoji, proizvajajo pa se samo negativne novice in kar je še hujše: proizvajajo se laži in podtikanja.

Franc Kangler: Strinjam se, ampak če drugi uporabljajo take metode, to še ne pomeni, da jih mora tudi nekdo v Novi Sloveniji.
Ljudmila Novak: Smiselno je, da vložimo vse napore, da Orban s svojo stranko ostane znotraj EPP, seveda pa mora spoštovati njena načela, predvsem pa načela demokracije

Kako vidita spor znotraj Slovenske ljudske stranke med njenim vodilnim kandidatom Manfredom Webrom in madžarskim premierjem Viktorjem Orbanom in kakšen razplet napovedujeta?

Ljudmila Novak: Želim si, da bi dialog potekal tudi v prihodnje in bi Orban ostal v EPP. Vendar pa je treba upoštevati in spoštovati načela, ki jih politična skupina zagovarja. V primeru, da bi Orban EPP zapustil – na žalost vidimo različna povezovanja z zelo populističnimi politiki na desni, tudi s precej spornimi - si pa ne želim, da bi se ta linija v prihodnosti v Evropi okrepila in prevladala. Smiselno je, da vložimo vse napore, da Orban s svojo stranko ostane znotraj EPP, seveda pa mora spoštovati njena načela, predvsem pa načela demokracije, ki smo jim v EPP zavezani.

Franc Kangler: Tu je več problemov. Prvi je, da je Evropa padla na politiki migracij. Tukaj se je vse začelo. Evropo sedaj čaka popravni izpit. In Weber se tega dobro zaveda, saj popravni izpit čaka EPP. Kar se pa tiče gospoda Orbana, je pa tudi zelo pomemben za prihodnost Evrope. Ljudi, politikov pa še posebej, ne smeš izključevati. Celotno Evropo čaka velik izziv – izziv migracij. Prepričan sem, da se bo po volitvah, ko se bodo glasovi prešteli, tudi ta vroča kri med Orbanom in EPP ohladila. Kdo je koga napadel, je drugo vprašanje. Tudi sam se ne strinjam s takšnim načinom obravnavanja migracij, kot ga imamo trenutno v Evropi. Tukaj bo potrebno nekaj zaostriti. Vsakdo, ki je upravičen, si zasluži mednarodno zaščito, mislim pa, da je več kot 90 % teh ljudi prišlo v Evropo z drugimi nameni. In tukaj bo Evropa morala najti pot, rešitev, in jaz sem prepričan, da jo tudi bo.

Ljudmila Novak: Franc, kakšno je tvoje stališče do tega, da ima Orban morda celo težnje po prekmurskem ozemlju? Prihodnje leto bo stoletnica Trianonske pogodbe, Slovenci v Prekmurju pa se čutijo vse bolj ogrožene. Tudi sponzoriranje nogometnih klubov, različnih aktivnosti in medijev, tako v Sloveniji kot tudi drugod v Evropi, lahko nakazuje, da želi Orban utrditi svoj položaj in ima morda tudi ozemeljske težnje v Prekmurju. Prekmurski Slovenci se pritožujejo, da zaradi slabšega znanja madžarščine, v primerjavi s prekmurskimi Madžari, kmalu ne bodo mogli doseči več nobene pomembne funkcije …

Franc Kangler: Za to je več razlogov. Največjo odgovornost v zadnjem desetletju nosi vlada, ki je pozabila na te ljudi. Vemo, da smo imeli predsednika države iz Prekmurja, ki je tudi pozabil nanje. Ta bivši predsednik je Milan Kučan, ki se sedaj pojavlja na nogometnih tekmah in hodi na okrogle mize, ko ima svojega kandidata v Murski Soboti. Če bi vlada Prekmurce obravnavala enakovredno prebivalcem osrednje Slovenije, potem tega strahu ne bi bilo oz. ne bi smelo biti znotraj EU, kjer je popolnoma vseeno, kdo je lastnik te ali one tovarne. Vemo, kdo in na kakšen način so postali lastniki Gorenja. In v Velenju so prestrašeni, ker bodo ostali brez služb. Tukaj mora vlada prihajati z ukrepi, da bo regionalni razvoj v Sloveniji enakomeren.

Verjetno je tudi v Prekmurju nekaj ljudi, ki imajo podoben strah. A če nekdo iz Madžarske sponzorira nogometni klub … poglejte kdo pa po Angliji sponzorira največje klube; Arabci recimo. To, da ima Orban ozemeljske težnje, je domneva. Če en Madžar kupi zemljišče ali hišo na naši strani, to še ne pomeni, da ima Orban ozemeljske težnje. Če en Slovenec kupi kmetijo na madžarski strani, to še ne pomeni, da ima Slovenija te težnje.

Ljudmila Novak: Tudi fotografiranje pred zemljevidom velike Madžarske nosi simbolno sporočilo.

Franc Kangler: Če pa se bo to, kar praviš, zgodilo, potem se je treba oglasiti. Ne le v Sloveniji, tudi v Bruslju. Nikoli ne bi dovolil, da bi imel nekdo ozemeljske težnje po slovenskem ozemlju. L. 1991 sem bil za to Slovenijo, ki mi je neštetokrat kršila človekove pravice in svoboščine, pripravljen umreti v prvih vrstah.

Ljudmila Novak: No, in ravno zato je ključno, katera struja bo dobila premoč v evropskem parlamentu. Sedanja Evropska unija nam zagotavlja ohranjanje evropskih meja. V kolikor bi se populisti okrepili, pa bi lahko prišlo do kakšnih neželenih ozemeljskih zahtev. Ne samo v našem primeru, ampak tudi v kakšnem drugem.
Franc Kangler: Weber je kot kandidat za komisarja jamstvo, da bo politika znotraj EU v prihodnje bolj odločna, bolj učinkovita in da bo zagotavljala varnost.

Ste za to, da se vaša stranka v primeru izključitve ali odhoda Viktorja Obrana iz EPP-ja temu pridruži ali da ostane znotraj skupine EPP?

Franc Kangler: Zelo pomembno je, da ostanemo znotraj EPP. Potrebno pa je ustvarjati dialog, preprečiti, da bi do te ločitve prišlo. Vsak mora malo popustiti. Tako kot se dva zakonca v hiši skregata in če ne pride do ločitve, potem znata reševati probleme. Politiki moramo znati rešiti problem.

Ljudmila Novak: NSi je takoj dala podporo Manfredu Webru kot Spitzenkandidatu za predsednika Evropske komisije. Podpiramo konstruktivno, miroljubno politiko, politiko dialoga, sodelovanja, demokracije, pa hkrati seveda tudi jasne varnostne politike. NSi zagotovo ostaja tudi v prihodnje del EPP, ki so jo ustvarili očetje Evropske unije – krščanski demokrati.

Franc Kangler: Weber je kot kandidat za komisarja jamstvo, da bo politika znotraj EU v prihodnje bolj odločna, bolj učinkovita in da bo zagotavljala varnost.

Ljudmila Novak: Weber prihaja iz CSU, iz stranke, ki ima tudi jasno politiko glede migracij. Do migrantov, ki zakonito pridejo k nam in jih tako rekoč prostovoljno sprejmemo, ne smemo imeti nobenih predsodkov, moramo pa biti odločno proti temu, da ljudje k nam prihajajo na nezakonit način, so žrtve trgovine z ljudmi in ne nazadnje, da ogrožajo varnost prebivalstva. Najprej moramo poskrbeti za varnost naših ljudi.

Kako bi reševala problem notranjih migracij mladih v EU – da npr. izobraženi mladi Slovenci Slovenijo množično zapuščajo in se skorajda ne vračajo, prihajajo pa manj izobraženi ljudje z juga?

Franc Kangler: Mislim, da ti, ki prihajajo z juga, niso problem. Ti sprejemajo našo kulturo, delajo tukaj, ustvarjajo dohodke. Problem je tudi v tem, da danes ne dobiš ne zidarja, ne lesarja, ne kovača … šolski sistem je zgrešen. Slovenci se za te poklice skoraj ne izobražujejo, slovenska podjetja pa takšne profile potrebujejo.

Drug problem, ki mene boli je, da gredo Slovenci, ki so se tukaj izšolali na državne stroške, v tujino. Ampak država ni zagotovila, da bi si tukaj lahko ustvarili življenje. Kako bo ena mlada družina preživela, si kupila stanovanje, če niti ne dobi kredita, če ima mizerne dohodke in ne more preživeti. Slovenci so v tujini dobri delavci, tujci se borijo, da bi tam ostali. Mi pa nič ne naredimo, da bi se vrnili. To bo potrebno spremeniti na različnih področjih. Predvsem je to odgovornost vlade.

Ljudmila Novak: V EU imamo prost pretok ljudi, storitev, blaga in kapitala. Ljudje gredo tja, kjer imajo boljše pogoje za življenje. Tega ne moremo in ne smemo preprečiti, če se človek preseli na zakonit način. Seveda je problem, ker se s tem prazni jug Evrope. Je pa res, da za to ni kriva EU ali države, ki ustvarjajo boljše pogoje, ampak predvsem vlade držav članic, ki ne zagotavljajo ustreznih pogojev, da bi ti mladi ljudje ostali doma in bi bile njihove plače bolj primerljive z drugimi razvitimi državami. V NSi že nekaj let opozarjamo na to, da imamo previsoke prispevke, davke, zaradi česar ta srednji, izobraženi kader, ki je nujno potreben za razvoj gospodarstva, odhaja čez mejo, ker je tam, ob enaki bruto plači, njihova neto plača precej boljša.

Tudi tisti, ki imajo izkušnje iz tujine, morajo biti pri nas sprejeti z naklonjenostjo, njihovo znanje mora biti cenjeno. Tako se bodo raje vračali. Ideja evropske politike je bila, da bi se cela EU enakomerno razvijala, zato je tudi veliko denarja namenjenega za kohezijo, strukturne sklade itd. Ta sredstva so naredila veliko, niso pa zadržala ljudi v svojih državah. Pomaga lahko pametna nacionalna politika, da razvite države še naprej vlagajo v razvoj nerazvitih.

Na delovanje poslancev v Bruslju vpliva množica korporacij, lobijev. Kako naj evropski državljani zaupajo, da so odločitve sprejete v našo korist, ne pa v korist korporacij in drugih interesnih skupin, ki te lobiste koristijo?

Ljudmila Novak: Sama nimam s tem nobenih težav. Lobisti so registrirani. Ko sem bila evropska poslanka, sem na njihovo željo mnoge sprejela, da sem dobila informacije, nikakor pa nisem imela nikakršnih drugih želja ali skušnjav, zato mi tudi nihče nikoli ni ničesar ponujal.

Franc Kangler: Se strinjam. Menim, da osem slovenskih evropskih poslancev ni toliko zanimivih za mednarodne korporacije in te bolj vplivajo drugje. Rad bi poudaril primer dobre prakse; pred leti smo drago telefonirali znotraj EU, vsako leto se je to spreminjalo, tudi letos se od 1. junija spremeni tarifa. Tega si korporacije niso želele, so pa se morale s tem sprijazniti. Prepričan sem, da korporacije nimajo tako močnega vpliva. Je pa res, da smo imeli tudi tovrsten slovenski primer … se pa to dogaja tudi v Ameriki in drugod.

Ljudmila Novak: In žal tudi v Sloveniji. Spomnim se, kako je bilo včasih na mejah mučno pregledovanje in»švercanje«, sedaj pa brez problema prečkamo meje, tudi valute ni treba zamenjati. Vsega tega, kar nam je dala EU, se pogosto premalo zavedamo. In prav v tem je problem, saj zaradi preslabe osveščenosti ljudi lahko pride tudi do razkroja takšne povezave držav, kot je EU, ki nam že več kot 70 let zagotavlja predvsem mir in možnost vsestranskega napredka. EU nam je v pomoč in oporo, domača vlada pa mora sprejemati prave ukrepe za boljše življenje državljanov.

V drugem delu intervjuja s kandidatoma za evropska poslanca lahko preberete, kako bi kandidata EU napravila učinkovitejšo, o njunih pogledih na na migracijsko politiko, skupno kmetijsko politiko, reševanje demografske krize in kako vidita Evropsko Unijo čez deset let. Tukaj:

Ljudmila Novak: EU niso Združene države Evrope. Franc Kangler se ne boji niti skrajnežev, niti Putinove Rusije

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki

MAR
28
Velikonočna tržnica
14:00 - 18:00
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30