Fiktivni vpisi na srednje šole in fakultete: lov na ugodnosti ali izhod v sili?

Veronika Snoj
1

Časi ko so se tako opevana študentska leta v Sloveniji lahko vlekla tja do tridesetega leta starosti in čez, se počasi, a nezadržno končujejo.

V bolonjskem sistemu imajo študentje na voljo zgolj eno dodatno leto, v katerem se lahko prepišejo, ponavljajo letnik, ali pa si vzamejo absolventsko leto. 

Marsikoga od tistih, ki študija niso vzeli dovolj resno, oziroma ga niso postavili v središče svoje študentske “kariere”, s približevanjem oktobra vse bolj stiska. Na kocki je namreč status študenta in številne ugodnosti, ki mu pritečejo.

A mladi odrasli najdejo inovativne načine, kako podaljšai status quo študentskega življenja še za kakšno leto ali dve. Med najbolj “popularnimi” rešitvami so fiktivni vpisi na srednje šole in fakultete.

Slednji mnogo stanejo tudi državljane, saj iz davkov za vsakega izmed 80.000 študentov država letno nameni v povprečju 3.000 evrov javnih sredstev. Slovenija je visoko nad evropskim povprečjem tako po številu študentov, kot po dolžini trajanja študija.

Študiram na fri-ju v ljubljani, ampak nimam statusa – pauziram. In zgleda da spet ne bom imel pogojev za napredovanje, tako da me čaka še eno leto pauziranja. Rad bi dobil status študenta, samo nevem kako to poteka. LJudje se vpisujejo na neke višje šole al neki takega, placajo vpisnino in potem lepo imajo status. Kam se lahko jaz vpisem, da bi imel status? A mi lahko kdo najde eno poceni solo? Kdaj so vpisni roki?Blinder (citirano dobesedno, brez posegov v slovnico). 

Takšni zapisi so s približevanjem 1. oktobra na forumih in Facebook skupinah vse bolj pogosti.

Zaradi omejitev podaljševanja študentskega statusa se več študentov zateka k statusu dijaka, s katerim sicer nima subvencionirane prehrane, mu pa zato omogoča delo preko študentskega servisa, brezplačno zdravstveno zavarovanje, subvencioniran prevoz in druge dijaške ugodnosti.

Dijak, ki ne pride niti na eno šolsko uro

no ja, v bistvu je tole kr res. ene srednje šole vpisujejo samo zaradi statusev. ljudje se vpišejo in nikoli več jih ne vidijo in to vejo vsialeksandra

Do statusa dijaka pridete tako, da se vpišete na eno izmed srednjih šol, ki ima še nekaj prostih mest. “Svetovalc” s spletnih omrežij javno pišejo o šolah, na katerih je po njihovo mogoče za nekaj denarja, tam od 70 € do 200 €, (p)ostati “dijak”, brez zahtev, da se pojavite na kakšni šolski uri ali izpitu.

Tovrstno poučeni predlagajo tudi vpis v programe za izobraževanje odraslih, kjer ima udeleženec do 26. oziroma do 27. leta podobne ugodnosti kot dijaki ali študentje v običajnih programih, denimo nižje cene prevozov, dostop do štipendij in delo prek študentskega servisa. Po drugi strani večina srednjih šol z izobraževalnim programom za odrasle zahteva vsaj 250 evrov vpisnine, z doplačilom za izpite.

Šole bi lahko dijake, ki ne obiskujejo pouka, izključile, toda po besedah direktorice Srednje in poklicne šole Bežigrad Fani Al-Mansour postopek traja vsaj dva do tri mesece. Ministrstvo je proti fiktivnim vpisom ukrepalo le tako, da je šolam s slabim uspehom zmanjšalo število vpisnih mest.

Ključna možnost dela preko študentskega servisa

V par mesecih bom diplomiral, status pa mi poteče septembra, absolventa nimam. Ker v tej državi itak ne veš kdaj in kje boš dobil kako pametno službo razmišljam da bi se res vpisal še v neko srednjo in delal naprej prek študenta dokler se kaj ne odpre. Če prav razumem nimam za izgubit nič, kvečjemu imam backup. Je to to? –  cen1

Za mnoge je ključna predvsem možnost dela preko študentskega servisa. Neka absolventka je za Žurnal24 dejala, da ji je delodajalec po dveh letih študentskega dela predlagal, naj se še enkrat vpiše – tokrat fiktivno, saj je ne bo mogel zaposliti.

Drugi fiktivno vpisani delavec je za RTVSLO dejal, da se k temu že šest let zateka le zato, ker drugače ne more dobiti zaposlitve v podjetju, za katerega tako dela že šest let.

Vse to odpira vprašanje, kaj bi ukinitev fiktivnih statusov pomenilo za uradno evidenco brezposelnih na Zavodu za zaposlovanje.

Po dodatnih obremenitvah študentskega dela in uvedbe minimalne urne postavke lansko leto je število dijakov in študentov, ki delajo “preko študenta” po podatkih študentskih servisov v tem času upadlo za tretjino, oziroma za polovico glede na leto 2008.

1 komentar

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime