Fiktivni vpisi na srednje šole in fakultete: lov na ugodnosti ali izhod v sili?

Časi ko so se tako opevana študentska leta v Sloveniji lahko vlekla tja do tridesetega leta starosti in čez, se počasi, a nezadržno končujejo.

V bolonjskem sistemu imajo študentje na voljo zgolj eno dodatno leto, v katerem se lahko prepišejo, ponavljajo letnik, ali pa si vzamejo absolventsko leto. 

Marsikoga od tistih, ki študija niso vzeli dovolj resno, oziroma ga niso postavili v središče svoje študentske “kariere”, s približevanjem oktobra vse bolj stiska. Na kocki je namreč status študenta in številne ugodnosti, ki mu pritečejo.

A mladi odrasli najdejo inovativne načine, kako podaljšai status quo študentskega življenja še za kakšno leto ali dve. Med najbolj “popularnimi” rešitvami so fiktivni vpisi na srednje šole in fakultete.

Slednji mnogo stanejo tudi državljane, saj iz davkov za vsakega izmed 80.000 študentov država letno nameni v povprečju 3.000 evrov javnih sredstev. Slovenija je visoko nad evropskim povprečjem tako po številu študentov, kot po dolžini trajanja študija.

Takšni zapisi so s približevanjem 1. oktobra na forumih in Facebook skupinah vse bolj pogosti.

Zaradi omejitev podaljševanja študentskega statusa se več študentov zateka k statusu dijaka, s katerim sicer nima subvencionirane prehrane, mu pa zato omogoča delo preko študentskega servisa, brezplačno zdravstveno zavarovanje, subvencioniran prevoz in druge dijaške ugodnosti.

Dijak, ki ne pride niti na eno šolsko uro

Do statusa dijaka pridete tako, da se vpišete na eno izmed srednjih šol, ki ima še nekaj prostih mest. “Svetovalc” s spletnih omrežij javno pišejo o šolah, na katerih je po njihovo mogoče za nekaj denarja, tam od 70 € do 200 €, (p)ostati “dijak”, brez zahtev, da se pojavite na kakšni šolski uri ali izpitu.

Tovrstno poučeni predlagajo tudi vpis v programe za izobraževanje odraslih, kjer ima udeleženec do 26. oziroma do 27. leta podobne ugodnosti kot dijaki ali študentje v običajnih programih, denimo nižje cene prevozov, dostop do štipendij in delo prek študentskega servisa. Po drugi strani večina srednjih šol z izobraževalnim programom za odrasle zahteva vsaj 250 evrov vpisnine, z doplačilom za izpite.

Šole bi lahko dijake, ki ne obiskujejo pouka, izključile, toda po besedah direktorice Srednje in poklicne šole Bežigrad Fani Al-Mansour postopek traja vsaj dva do tri mesece. Ministrstvo je proti fiktivnim vpisom ukrepalo le tako, da je šolam s slabim uspehom zmanjšalo število vpisnih mest.

Ključna možnost dela preko študentskega servisa

Za mnoge je ključna predvsem možnost dela preko študentskega servisa. Neka absolventka je za Žurnal24 dejala, da ji je delodajalec po dveh letih študentskega dela predlagal, naj se še enkrat vpiše – tokrat fiktivno, saj je ne bo mogel zaposliti.

Drugi fiktivno vpisani delavec je za RTVSLO dejal, da se k temu že šest let zateka le zato, ker drugače ne more dobiti zaposlitve v podjetju, za katerega tako dela že šest let.

Vse to odpira vprašanje, kaj bi ukinitev fiktivnih statusov pomenilo za uradno evidenco brezposelnih na Zavodu za zaposlovanje.

Po dodatnih obremenitvah študentskega dela in uvedbe minimalne urne postavke lansko leto je število dijakov in študentov, ki delajo “preko študenta” po podatkih študentskih servisov v tem času upadlo za tretjino, oziroma za polovico glede na leto 2008.