Ferenc Horvath: Madžarska izjemno spoštuje svojo zgodovino, neguje svojo tradicijo in ohranja skrb za madžarsko manjšino (2. del)

Peter Merše
8
Foto: Peter Merše

V času, ki je napet z vidika dogajanja v vladi, pa tudi napetosti na evropskem parketu v odnosu do Madžarske, smo se pogovarjali s poslancem Madžarske narodne skupnsoti, Ferencem Horvathom.

V prvem delu intervjuja, ki smo ga na Domovini objavili včeraj, smo se posvetili predvsem odnosu med Slovenijo in Madžarsko, očitkom o investicijah in težnjah Madžarske po območjih, ki jih je nekdaj nadzorovala ter aktualnih razgretih političnih razmerah ter vlogi poslancev narodnih skupnosti v njih. V drugem delu pa se posvečamo izkušnji narodnih manjšin, vlogi poslancev manjšin na splošno, vlogi RTV Slovenija in rešitvah za Prekmurje kot regijo.

Kako je biti v Sloveniji pripadnik madžarske manjšine?

Slovenija je v svetovnem pogledu ena od držav z zgledno ureditvijo položaja manjšin, tako z ustavnega in zakonskega vidika kot tudi z vidika izvrševanja pravic manjšin v praksi. Je tudi ena prvih držav, ki se zaveda, da narodnostna politika v 21. stoletju presega zagotavljanje jezikovnih pravic, kar smo julija letos podprli z podpisanim Dogovorom o sodelovanju poslancev italijanske in madžarske narodne skupnosti z Vlado Republike Slovenije.

Dogovor predstavlja uresničitev konkretnih projektov, ki bodo tako pripadnikom narodnih skupnosti kot širšemu območju v Prekmurju omogočila nove priložnosti za razvoj. Še posebej je Dogovor pomemben za območje, kjer živijo pripadniki madžarske narodne skupnosti, saj gre za demografsko zelo ogroženo območje, iz katerega se, predvsem mladi, izseljujejo.

Madžarski in Slovenski narod sta 1000 let živela drug ob drugem. Je danes še vedno tako ali nastajajo kakšne napetosti?

Prekmurje je zelo posebna pokrajina, kar začuti vsak, ki nekaj dni preživi v njej. Na geografsko dokaj majhnem območju živimo ljudje različnih ver, narodnosti, etnij. Iz tega smo v dolgi zgodovini uspeli ustvariti edinstvenost naše pokrajine – npr. prekmurska kulinarika je preplet slovenske in madžarske pa romske tradicije, enako je s kulturo, našimi pesnimi, knjigami …

Vsa ta raznolikost nam je vedno omogočala, da smo drugačni in verjamem, da v sebi tudi bolj bogati. Že od malih nog v našem sobivanju spoštujemo drug drugega, smo bolj strpni in razumevajoči. Ne spomnim se, da bi kdajkoli prišlo do napetosti, ki bi izhajale iz naše narodnostne pripadnosti.

Kako Slovenija in kako Madžarska skrbita za Madžarsko manjšino v Prekmurju? Kje so dobre prakse, kaj bi bilo potrebno spremeniti?

Kot poslanec madžarske narodnosti skupnosti in predsednik pomurske madžarske narodne skupnosti si prizadevam za stalen dialog tako s slovensko kot madžarsko vlado, z namenom, da ljudem, ki živijo na območju madžarske narodne skupnosti in posledično širšega prekmurskega prostora omogočimo več priložnosti za izboljšanje njihovega socialnega položaja in priložnosti za njihov razvoj.

Ker gre za demografsko ogroženo območje, si tako Slovenija kot Madžarska prizadevata v zadnjem času predvsem za različne spodbude in projekte, ki bi omogočili gospodarski in s tem tudi socialni napredek območja.

Moja ocena je, da je odnos madžarske vlade do manjšin, tako madžarskih v drugih državah kot drugih manjšin, ki živijo na Madžarskem zelo dober.

S slovensko vlado smo tako v Dogovoru o sodelovanju poslancev italijanske in madžarske narodne skupnosti z Vlado Republike Slovenije dogovorili nekatere konkretne projekte za gospodarski razvoj območja, denimo vzpostavitev zadruge, Madžarska pa z različnimi spodbudami neposredno pomaga kmetom, podjetnikom pri razvoju novih produktov ali nabavi osnovnih sredstev.

Kot poslanec si prizadevam, da bi različne projekte, ki prihajajo tako iz slovenske in madžarske strani, bolj intenzivno povezali in poiskali večje sinergijske učinke. Madžarska sredstva za kmetijstvo bi v večji meri razvojno povezali s sredstvi, ki prihajajo iz slovenskega Programa razvoja podeželja.

Madžarski narod ima narodne manjšine v praktično vseh sosednjih državah. Ali imate morda stike z drugimi manjšinami oz. primerjavo, kako je za madžarsko manjšino poskrbljeno denimo na Slovaškem, v Romuniji, na Hrvaškem, v Srbiji, …?

Madžarska izjemno spoštuje svojo zgodovino, neguje svojo tradicijo in ohranja skrb za madžarsko manjšino izven svojih meja.

Situacijo glede drugih manjšin spremljam v glavnem samo prek medijev. Ob stoti obletnici Trianonske pogodbe je denimo slovaški predsednik naredil skupen sprejem za Slovake in Madžare. V Romuniji so razmere bolj zaostrene. Situacija je najslabša v Ukrajini. Ne samo z gospodarskega vidika, ampak tudi s političnega. Tam ima Madžarska manjšina največji izziv, da obstane. Bral sem o precej hudih zadevah, ki so se tam dogajale.

V splošnem bi rekel, da je situacija v Sloveniji najboljša. Tudi Hrvaška vlada posveča madžarski skupnosti veliko pozornosti.

V vseh sosednjih državah Madžarske se pojavljajo te fobije o trianonski zgodbi. Ampak mislim, da gremo zdaj v duhu 21. stoletja v smer, kjer namesto nasprotnikov rajši iščemo sogovornike.

foto: osebni arhiv

Kakšna pa je situacija s Porabskimi Slovenci? Kakšen je v tem primeru odnos obeh držav?

Madžarska narodna skupnost si na različne načine prizadeva za sodelovanje z Porabskimi Slovenci in izmenjavo praks in izkušenj. Podpiramo skupne projekte, tudi v okviru čezmejnega sodelovanja. Ob obisku prejšnjega predsednika vlade g. Šarca pri g. Orbanu je bil sklenjen načelni dogovor o oblikovanju skupnega sklada za Prekmurje in Porabje, ki bi omogočal razvoj celotnega obmejnega pasu. Čeprav se je ta projekt, tudi zaradi epidemije, nekoliko upočasnil, verjamem, da bomo z njim nadaljevali.

Kljub številnim kritikam Orbanove vlade so Porabski Slovenci dobili v zadnjih desetih letih, tako z madžarske kot tudi s slovenske strani, veliko več sredstev. Seveda se vsako vlado lahko kritizira, ampak moja ocena je, da je odnos madžarske vlade do manjšin, tako madžarskih v drugih državah kot drugih manjšin, ki živijo na Madžarskem zelo dober.

Javna RTV je pomembna v življenju manjšin, saj oddaja program tudi v jezikih manjšin. Ste zadovoljni s tem, kar ponuja? Kaj pa na splošno z nivojem poročanja, ki je pogosto tarča kritik? Kakšno RTV potrebujemo?

Živimo v dobi, kjer se informacije širijo z izjemno hitrostjo. Še posebej na družbenih omrežjih lahko v vsaki minuti preberemo nove in nove informacije. Številne med njimi so tudi neresnične, zavajajoče, lažnive. Marsikomu to obdobje poplave številnih informacij povzroča težave pri pridobivanju realne slike o družbenem dogajanju in realnosti nasploh, zato je pomen javne RTV v tem času toliko večji in toliko odgovornejši.

Javna RTV je tista institucija, ki ji ljudje najbolj zaupamo, da nam bo posredovale resnične in konkretne informacije, zato je pomembno, da se tega zavedajo tudi vsi, ki vsakodnevno oblikujejo novice in posredujejo informacije. Potrebujemo RTV, ki nas bo informirala, izobraževala, širila obzorja, pa hkrati omogočala tudi dovolj vsebine, ki nas bo razvedrila.

Pa se vam zdi, da RTV Slovenija to svojo vlogo trenutno korektno opravlja?

Ne bi se želel preveč konkretno opredeljevati, ker bi kdo to lahko narobe interpretiral. Lahko pa rečem, da v moji osebni zgodbi, ko me je preiskovala KPK, poročanje ni bilo ravno korektno. Bilo je zelo enostransko.

Gospodarska situacija v Prekmurju se v zadnjih letih izboljšuje, tudi zaradi podjetnosti in inovativnosti mlade generacije podjetnikov.

Ste zadovoljni z vsebinami, ki so specifično namenjene madžarski manjšini, torej potekajo v madžarskem jeziku? Vidite kakšne priložnosti za izboljšave?

Priložnosti za izboljšavo so vedno. Cenimo, da RTV namenja sredstva za program za manjšino. Menimo, da teh sredstev ni dovolj in se trudimo zadeve reševati, tudi s pomočjo vlade. Upam, da morebitna nova zakonodaja o RTV ne bo krčila pravic, ki jih imamo na RTV, ker je priložnost za informiranje v našem jeziku za nas pomembna.

Prekmurje velja za eno izmed tistih slovenskih regij, ki najbolj zaostaja v razvoju. Zakaj menite, da je prišlo do tega in ali vidite kakšne rešitve?

Prekmurje se je, tako kot številne regije, v preteklosti soočalo s številnimi svojevrstnimi izzivi. Stečaji številnih podjetij, ki so nekoč zaposlovale velik del prebivalstva (Pomurka, Mura, Nafta …) so povzročili socialno stisko marsikatere prekmurske družine in številne mlade generacije so zapuščale pokrajino. Premalo je bilo notranje politične povezanosti med posameznimi občinami in s tem tudi manjši vpliv na odločitve v Ljubljani.

Danes opažamo, da se gospodarska situacija v Prekmurju v zadnjih letih izboljšuje, tudi zaradi podjetnosti in inovativnosti mlade generacije podjetnikov. V pokrajino počasi prihaja, tudi zaradi mladih, ki so odšli v širni svet in se nato vrnili, nova miselnost, ki teži k povezovanju, sodelovanju in ustvarjanju skupnih zgodb.

Zagotovo potrebujemo na vseh nivojih več povezovanja – tako na ravni politike, razvojnih institucij, gospodarstva in strmenja k skupnim ciljem.

Kako je epidemija vplivala na življenje manjšin? So zaradi težjega prehajanja meje kakšne zadeve bistveno otežene?

Vsi, ne glede na naš položaj ali kraj bivanja, se z epidemijo soočamo na podoben način – za vse veljajo enake omejitve in enaki preventivni napotki. Ker pa so življenja prebivalcev ob meji v marsičem povezana s prehajanjem meja (npr. obisk šol, zdravnika, trgovin, kmetijska zemljišča …), nam je zaprtje meja v prvem valu v marsičem otežilo življenje.

Vesel sem, da sta tako slovenska kot madžarska vlada razumeli stisko ljudi, ki živimo na obeh straneh meja in na mojo pobudo odprli mejne prehodi ter uvedli 30-kilometrski pas ob meji, kjer se ljudje lahko gibljemo in opravljamo vsakdanja opravila.

Kako sicer izgleda delo poslanca narodnih manjšin. V čem se razlikuje od dela poslancev poslanskih skupin političnih strank?

Iz delovnega vidika ni bistvenih razlik. Razlika je v tem, da je naš interes predvsem zastopanje posebnih pravic, ki jih zakonodaja in ustava zagotavljata narodnima skupnostma. V 21. stoletju je to veliko bolj kompleksno, kot smo na to gledali včasih. Recimo na našem območju želimo zagnati gospodarske in druge projekte, ker smo ugotovili, da samo zagotovitev jezikovnih pravic ni dovolj za obstoj narodne skupnosti. Če ni dovolj dela in življenje tukaj ni dovolj privlačno, potem se mladi odseljujejo, kar pomeni za nas hud udarec.

To se zadnjih 150 let stalno dogaja v večjih in manjših valovih. To želimo spremeniti. Naša prednost je, da nismo strankarsko vezani in lahko svobodno glasujemo. Tako v prejšnji kot v sedanji vladi, dogovor o sodelovanju ne predvideva, kako morava glasovati.

Ureditev, kjer je narodnim manjšinam zagotovljen sedež v državnem zboru je dokaj unikatna v evropskem prostoru. Ali bi po vašem mnenju bilo smiselno, da bi tudi v drugih državah imeli podobno ureditev?

Foto: Peter Merše

Na Hrvaškem je zadeva urejena podobno. Tudi tam ima Madžarska skupnost zagotovljenega poslanca. Na Madžarskem ima oblast sogovornika s strani manjšin, ki ima skoraj vse pravice manjšinskega poslanca, razen  glasovalne pravice. Včasih je to morda celo prednost. Madžarska se je za to odločila, ker ima 13 narodnih skupnosti in niso želeli, da bi teh trinajst glasov odločalo pri postavitvi vlade.

Mislim, da je zelo pomembno, da je narodna manjšina zastopana v državnem zboru, kjer se spreminja zakonodaja. Slovenija je svetovno gledano na tem področju zelo napredna, kar je vsekakor vredno pohvale. Pri izvajanju stvari v praksi pa se še kje pojavljajo različni problemi, kot sem jih že prej omenil, a delamo na tem, da se razrešijo.

V Romuniji je denimo drugače. Tam se mora Madžarska skupnost sama organizirati, da zbere dovolj glasov in si s tem zagotovi predstavništvo v parlamentu. Ker je manjšina tako velika, jim je ravno pred kratkim znova uspelo priti v parlament.

Kako gledate na očitek, da je zaradi instituta manjšinskih poslancev sestavljanje koalicij težje kot drugje, saj poslanci manjšin običajno podprejo vlado šele, ko ta že zbere večino 46 poslancev. Mandatar mora tako zbrati podporo 46 poslancev izmed 88, ne 90?

Mislim, da je osnovni problem v Sloveniji volilna zakonodaja. Dokler zakonodaja omogoča, da je v državni zbor izvoljenih tudi devet strank, bo vedno težko sestaviti koalicijo, na eni in na drugi strani. Mislim, da bi se morale politične sile na obeh straneh bolj združevati. Vidimo tudi, da se na vsakih volitvah pojavijo nove stranke in toliko strank kot je zdaj v državnem zboru, še nismo imeli. Če se bo to število še večalo, bodo ti problemi samo še večji.

Še posebej zdaj v kriznih razmerah se vidi, da je tako bistveno težje vladati, kdorkoli že je na vladi. Ni problem v poslancih narodnih skupnosti, ampak v volilni zakonodaji.

8 KOMENTARJI

    • Tudi jaz mislim, da bi nam morali biti Madžari za dober vzgled – glede NARODNEGA ponosa in vrednot naših prednikov.

      Poslanec pošteno pove, da vsak mandatar mora od drugih političnih strank dobiti (46) dovolj glasov. Poslanca obeh mankšin, pa se že sestavljeni vladi le pridružita.

      In kot se da iz pogovora razbrati, tudi sedaj – oba PODPIRATA vlado JJ.

  1. Katastrofa Madzarov je da ne poznajo svojega genetskega izvora. T.i. hunska plemena , ki imajo haplogrupo J, ki je mongolskega izvora so se vtopila v slovanskemu genu panonskih Slovencev R1a tako da imajo se danes Madzari pretezno Slovanski gen. V resnici torej ne ponajo svojega izvora in sp ponosni na nekaj kar v resnici niso.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime