Feminizem: Zmeda je velika, škoda dolgotrajna, cena visoka

Tadeja Kreč
5

»Feminizem je boj, ki se ne bo nikoli končal,« je eno izmed gesel, ki sem ga ujela v sklopu 45 dni feminizma, nekakšne feministične alternative krščanskemu postnemu času oz. pobudi 40 dni za življenje.

Očitno so tudi feministke zaznale potrebo po nečem »duhovnem« v pripravi na Veliko noč. A za razliko od molivcev pred porodnišnico, po katerih veselo pljuvajo, je bila njihova »molitev« precej bolj aktivistična, nasilna, če hočete. Feminizem je pač boj, glede na geslo očitno večen – ni možnosti sožitja, remija: izgubiš ali zmagaš.

Sodobne feministke pa so prizadevanja za pravice žensk žal že davno tega zamenjale za radikalizem, nevaren tako ženskam kot tudi moškim. Kot ženska sem tako nad tem tako imenovanim feminizmom globoko razočarana.

Sodobne feministke pa so prizadevanja za pravice žensk žal že davno tega zamenjale za radikalizem, nevaren tako ženskam kot tudi moškim.

To so prave feministične teme

Če bi slovenske feministke za svojimi vrednotami namreč zares stale, potem bi opozarjale na stisko stotin milijonov žensk sveta, ki ne znajo brati in pisati ter ne morejo ali ne smejo v šolo, na stotine spolnih suženj Islamske države, delavk v tekstilnih in drugih tovarnah v Bangladešu, izgubljenih begunk, žensk v trgovini z ljudmi, nadomestnih mater kje v Indiji, prisilne poroke mladoletnih deklic in zatiranje in umore žensk v muslimanskem svetu …

Opozarjale bi na spornost medijskih objav, ki dajejo vtis, da so najhujši življenjski problemi sodobne ženske celulit, izbira diete, obleke in odgovor na vprašanje, kako moškega osvojiti in zadovoljiti. Opozarjale bi na to, da so to vsebine, ki jih ustvarjajo ženske same, opozarjale bi na medvrstniško spolno nasilje v šolah, na močno izpostavljenost mladih pornografiji, na težave žensk, ki bi rade ostale doma, pa ne morejo …

Ne pa …

A sodobne feministke imajo pač preveč drugega dela; ukvarjajo se z debatami o filmih, knjigah, prirejajo čajanke in se ukvarjajo s projekti, ki niso niti več variacije na feminizem.

A če kaj, potem nas učijo, da je njihovo glavno orožje kulturna produkcija, poleg nje pa – kot so zapisale same – še lobiranje in gverilski feminizem; načini, ki jih velja jemati strašno resno.

Sodobne feministke se ukvarjajo s projekti, ki niso niti več variacije na feminizem.

Različni valovi feminizma so prinesli marsikaj. Medtem ko so si ženske in moški v prvem prizadevali za pridobitev volilne pravice, enakopravnost, izboljšanje možnosti za zaposlitev in enakovredne plače, možnost izobraževanja itd., je drugi odprl predvsem vprašanja reprodukcije kot je pravica do splava, kontracepcije in družbene dimenzije, ki so se od prvotnega namena feminizma že precej oddaljile.

Povzeli bi jih lahko v misli Simone de Beauvoir: “Ženska se ne rodi, ženska to postane”. Nekje po poti je nastal tudi radikalni oz. kulturni feminizem, ki je poveličeval ženske, moške pa odkrito zatiral.

Tretji, postmoderni val feminizma, promovira raznovrstne spolne vloge in njihovo svobodno izbiro. Njegove privrženke verjamejo, da je spol produkt razmerij moči in nikakor naravna danost.

Kaj sploh je feminizem danes

Feminizem je danes koncept z mnogimi pomeni, o katerih konsenza ne najdejo niti feministke same. Nekatere ga razumejo kot žaljivko, drugim je v ponos, tretje – običajno bolj slavne – ga izkoriščajo za lastno promocijo (Ema Watson, Lady Gaga, Beyonce …) ali pa za pridobivanje denarja različnih sponzorjev, skladov, iniciativ in Unij.

A to je vse prej kot boj za politične, ekonomske in socialne pravice žensk – gre za zlorabo feminizma, okoriščanje za podle (lastne) cilje in zavajanje družbe.

V Ameriki je bil eden hujših udarcev poraz feministke Hillary Clinton, ki je takoj izzval proteste in še večjo agresijo njenih podpornic, ki nasprotujejo demokratičnim odločitvam, rušijo družbene vrednote in imajo tudi močan politični vpliv. Pri nas ni nič drugače.

Feministična zmeda

Zmeda je velika, škoda dolgotrajna, cena visoka. Izgubili smo smisel – spoštovanje med moškim in žensko. Slednje je za feministke le še utopija, da bi bili ženske in moški aktivni in kritični soustvarjalci družbe pa se jim prav tako zdi že nemogoče, s čimer je dostojanstvo tako enih kot drugih že pohojeno. Da gre za tiranijo feminizma, ki tudi ženske sili v podrejenost sprevrženim gibanjem, opozarja celo dolgoletna feministka Cleta Mitchell.

Takšno enoumje sesuva temelje. Ni več »boljše polovice«, ker je cilj postaviti družbo, kjer bo tudi moški lahko ženska in kjer spol ne bo več obstajal. Glede na sodobni feminizem – enakopravnost ni več možna, ker predpostavlja, da različnosti ni. Iz tega tudi prizadevanja za enakost.

Ker živimo v času, ko ženske moških ne potrebujemo niti za reprodukcijo, gremo precej v smer sicer prvotno satiričnega filma No man beyond this point, ki prikaže svet brez moških.

Ti nosijo čedalje močnejše posledice gibanja, ob katerem so bolj ali manj izgubljeni. Če opozarjajo na opisan problem, so označeni za šoviniste, nasilneže, privržence patriarhata, seksiste … pa ob tem že po definiciji niti ne morejo biti žrtve nasilja. Umikajo se v ozadje, odvisnosti od dela, alkohola, iger, interneta … ali pa se uklonijo v šibke, poženščene žrtve brez hrbtenice. Vodijo po številu samomorov, brezdomnosti, po smrtih na delovnem mestu …

Še največja škoda je s tem povzročena odraščajočim otrokom, ki jim manjka oče, ki bi trdno stal ob njihovi strani, bil opora sredi zmedenega sveta relativnosti, ki bi postavil meje v svetu, kjer brezmejna svoboda izriva odgovornost.

Da je njegova vloga ključna, v to znanost ne dvomi. A odsotnost očeta je znova voda na mlin – radikalnega feminizma, ki je močno napadlo tudi materinstvo in družino. A o tem kdaj drugič.

domovin-2

5 KOMENTARJI

  1. Dober članek. Strinjam se, da se je feminizem izrodil v nekaj drugega. Kar je bil v osnovi: gibanje za družbeno pravičnost osnovano na krščanskih načelih. Moderni feminizem je s svojim neutrudnim zagovarjanjem nevarnih ideologij kot so ‘gender’ ideologija, ideje uničenja družine, ideje vdiranja vlad držav v zasebnost posameznikov, in številne druge, postal breme za Zahodno civilizacijo.
    Kot je lepo opisano v članku so moderne feministke s svojo agresivnostjo vnesle ogromno nemira v odnose med moškimi in ženskami ter načele psihološko zdravje v družbi. Predvsem marginalizacija moških na Zahodu pa ima lahko dolgoročne posledice za Zahod.
    Na žalost takšno škodljivo obnašanje feministk vodi tudi v to, da bodo nesporni pozitivni in potrebni uspehi feminizma pred 100 leti zavrnjeni kot nepotrebni ter marginalizirani. Toda če pomislimo na moderno obnašanje feministk – pomislite samo na nekatere bolj glasne slovenske aktivistke – je takšen odpor velikega dela javnosti vedno bolj razumljiv. Tudi sam opažam, da je ta odpor vedno bolj viden tudi v Sloveniji; bodisi je to jasno iz pogovorov z prijatelji, znanci, iz raznih komentarjev itd. V svetovnem merilu so nekatera moderna gibanja nase delno že nadela avreolo anti-feminizma; če bolj spremljate alt-right v ZDA ter gibanje okoli Trumpa, boste nedvomno zasledili tudi takšna stališča. Toda za ta obrat v javnem mnenju so edine zaslužne moderne feministke same in nihče drug.

  2. Feminizem se bo izrodil kot ostale idologije. Namreč kot je recimo nacizem svojo raso poveličeval, tudi feministke poveličujejo nadžensko raso.
    Drugače bi pa samo komentiral kot primere Lady Ga Ga v tem članku. Kot sem bral v eni zadnjih števik Ognjišča, se je spreobrnila. Zdaj je kristjanka. Priznala je svojo zmoto v življenju in njen zadnji album naj bi bil popolno nasprotje prejšnjih.

  3. Oni dan sem poslušal daljši pogovor z zaslužno profesorico dr. Maco Jogan na TV. Dr. Maca Jogan je znana feministka borka za ženske pravice.Iz pogovora sem razbral, da se gospa , pravzaprav tovarišica, saj je prava in popolna levičarka, zavzema za popolno enakost med ženskami in moškimi.
    Hopla, lala, lala. Ta je pa nabrita.
    S takšno doktrinao se omenjena tovarišica bori proti naravi. Takoj se je potrebno vprašati, ali je tako pogumna? Ali je tako neumna?
    Bojevati se proti naravi je neumnost. Vsi ki so to počeli,so si polomili zobe in se pokončali.
    Človek je del narave in boriti se proti naravi, pomeni sami sebi delati škodo,se pohabljati. Ne vem kašen junak bi bil tisti, ki bi si odtrgal roko, ali iztaknil oko.
    Prav to pa počne tovarišica Maca, ki se ob tem neumnam početju celo hvali, da je vzgojila in s svojim neumornim delom, kljub upokojitvi še naprej vzgaja feministke in ostale brezjačnike. Bori se namreč proti naravi.
    Sam nisem ne iz socialoških logov, ne humanistično izobražen, pa vendar dovolj pozoren opazovalce narave, da opažam razliko med ženskim in moškim spolom. Le tu in tam je kakšna izjema. Recimo polži so baje dvospolniki.
    Sicer pa je razlika med moškim in ženskim spolom občutna, s tem da je praviloma pri vsaki živalski vrsti ženskemu spolu namenjena pred vsem rojevanju in vzreji mladega zaroda. Moškemu spolu je namenjena oploditev, oskrba hrane v času, ko samice skrbijo za maldiče in morebitna obramba pred napadalci.
    Tudi ljudje smo ujeti v ta naravni krog.
    Vse do danes, ko so se pojavile bistroumne feministke in znanstvenice, ki so se uprle naravi in nas poučujejo in prisiljujejo, češ, da so ženske popolnome enake moškim,in da morajo prevzeti popolnome vse aktivnosti, kar počno moški.
    Tkašna doktrina pa je zelo nevarna. Ženske namreč v takšni družbi niso več tisti temelj, ki ohranja človeško vrsto.
    To je zlahka mogoče opaziti, saj povsod tam, kjer je feminizem na pohodu začne upadati rodnost družbe. Evropa, kjer je največ feministk, največ takšnih, ki na znanstveni način utemeljujejo feminizem in ga, tako kot zaslužna profesorica Maca, nesebično in zelo prizadevno širijo med mladi rod, rodnost usiha in preti izumrtje družbe. Družba se stara, družba izgublja vitalnost. Narava namreč ne odpušča. Narava se maščuje. Tega seveda tovarišica Maca ne vidi, ne zazanava, saj je tako vneta in zagnana v soji nenaravnosti,da to,kar se dogaja okrog nje ne opazi.
    Res da sodobna tehnologija omogoča ženskam opravljati tudi poklice, ki so bili včasih tradicionalno moški, saj večino fizičnih naprov opravljajo stroji, ki so , no ja, pretežno izumi moških. Tudi gospodinjsak dela so danes zelo mahanizirana in zato ni potrebe, da bi žensake bile doma, kurile štedilnike in na roke prale preilo. Tudi kuhanje je poensotavljeno. Seveda pa je skrb za naraščaj še vedno tistio, kar lahko opravlja le ženska in kar ji je narava podarila. Zato pač naj bo ženska, žensaka.
    Seveda pa to kar sem napisal je rdeča cunja za zaslužno profesorico sociaologije in njeno kohorto feministk, ki jei he vzgojilas trdim delom, ko jim je na živo prala maožgane in jih pohabljala.
    Plod njenega prizadevanja in njenih somišljenic, je izumranje rodu. Slovenija se že ponaša z eno najmanjših rodnosti na svetu,če rano statistike kažejo, da Slovenija ni uvrščena med revne države. Torej vzroka za majhno rodnost ni možno iskati v socialnih razmerah, ampak pred vsem v naraščajočem feminizmu.

  4. Ko je Adam v raju zagledal Evo, je navdušeno, poln občudovanja, vzkliknil: To je končno kost iz mojih kosti
    in meso iz mojega mesa; 1 Mz 2,23 🙂 Ko se ženske začnemo boriti proti moškim, se borimo proti lastnemu mesu in lastnim kostem.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime