Feminizacija poklicev: med novimi zdravniki, pravniki in učitelji zgolj četrtina moških
POSLUŠAJ ČLANEK
Pred meseci je Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti sprožilo obsežno oglaševalsko kampanjo s fokusom na problemu "neuravnoteženosti med spoloma", pri čemer je k problemu pristopilo predvsem iz stališča neenakosti ženskega spola.
Oglasi tako pozivajo k "enakomerni porazdelitvi vlog" pri domačih opravilih in izenačitvi razmerij med spoloma na vodilnih položajih v gospodarstvu ter politiki.
Ministrica dr. Anja Kopač Mrak je celo napovedala uvedbo kvot za "manjšinski spol" v upravah podjetij.
Ob tem pa se na univerze že vsaj petnajst let vpisuje več deklet kot fantov, proces popolne feminizacije pa med drugim doživljajo pravniški, zdravniški in učiteljski poklic.
V nadaljevanju predstavljamo nekatere izmed najbolj feminiziranih poklicev in študentskih smeri.
V visokošolskem izobraževanju na področju zdravstva je bilo med leti 2004 in 2011 70% študentk in 30% študentov. Podobna situacija je na področju prava, toliko večji razmak je v izobraževanju učiteljev, kjer delež študentov moškega spola niha med 10% in 20% odstotki.
Rekord v razmerju spolov lahko opazimo pri študiju socialnega dela, kjer moški spol pri številu vpisanih leta 2010 sploh ni imel svojega predstavnika, število študentov pa ni med leti 2004 in 2011 nikoli preseglo 10%.
V vseh kategorijah med leti 2004 in 2014 število ženskega deleža v visokošolskem izobraževanju presega 57%. Ob tem se tudi razmerje ohranja v številu diplomiranih po spolu - med leti 2004 in 2014 je med diplomiranimi 60-70% ženskega spola.
Od tega je diplomantov moškega spola na področju izobraževanja učiteljev 15-23%, v pravnih vedah 25-30%, na socialnem delu pa med 7-11%, ter v medicini med 31-37%.
Razmerje med spoloma se, ko na omenjenih smereh študentje in študentke diplomirajo, ohranja ali pa se še potencira tudi na delovnih mestih.
Tako je sodelavk v razmerju do sodelavcev po podatkih Statističnega urada RS v zdravstvu preko 80%, vzgojiteljic in učiteljic razrednega pouka čez 90%.
V sodstvu na vrhovnem sodišču in na višjem delovnem in socialnem sodišču sicer moški predstavljajo več kot polovico sodnikov, zato pa ženske na drugih - torej višjem, okrožnem, okrajnem, upravnem ter delovnem in socialnem sodišču - predstavljajo več kot 70% ali celo 80% vseh sodnikov.
Oglasi tako pozivajo k "enakomerni porazdelitvi vlog" pri domačih opravilih in izenačitvi razmerij med spoloma na vodilnih položajih v gospodarstvu ter politiki.
Ministrica dr. Anja Kopač Mrak je celo napovedala uvedbo kvot za "manjšinski spol" v upravah podjetij.
Ob tem pa se na univerze že vsaj petnajst let vpisuje več deklet kot fantov, proces popolne feminizacije pa med drugim doživljajo pravniški, zdravniški in učiteljski poklic.
V nadaljevanju predstavljamo nekatere izmed najbolj feminiziranih poklicev in študentskih smeri.
Ko študentje in študentke ...
V visokošolskem izobraževanju na področju zdravstva je bilo med leti 2004 in 2011 70% študentk in 30% študentov. Podobna situacija je na področju prava, toliko večji razmak je v izobraževanju učiteljev, kjer delež študentov moškega spola niha med 10% in 20% odstotki.
Rekord v razmerju spolov lahko opazimo pri študiju socialnega dela, kjer moški spol pri številu vpisanih leta 2010 sploh ni imel svojega predstavnika, število študentov pa ni med leti 2004 in 2011 nikoli preseglo 10%.
V vseh kategorijah med leti 2004 in 2014 število ženskega deleža v visokošolskem izobraževanju presega 57%. Ob tem se tudi razmerje ohranja v številu diplomiranih po spolu - med leti 2004 in 2014 je med diplomiranimi 60-70% ženskega spola.
Od tega je diplomantov moškega spola na področju izobraževanja učiteljev 15-23%, v pravnih vedah 25-30%, na socialnem delu pa med 7-11%, ter v medicini med 31-37%.
[gallery_media_slugs=statistika-medicina.jpg,izobrazevanje-uciteljev.jpg,pravne-vede-spoli.jpg,socialno-delo-spoli.jpg,razmerje-spolov-med-diplomanti.jpg,razmerje-spolov-med-studenti.jpg]
... pridejo na delovna mesta
Razmerje med spoloma se, ko na omenjenih smereh študentje in študentke diplomirajo, ohranja ali pa se še potencira tudi na delovnih mestih.
Tako je sodelavk v razmerju do sodelavcev po podatkih Statističnega urada RS v zdravstvu preko 80%, vzgojiteljic in učiteljic razrednega pouka čez 90%.
V sodstvu na vrhovnem sodišču in na višjem delovnem in socialnem sodišču sicer moški predstavljajo več kot polovico sodnikov, zato pa ženske na drugih - torej višjem, okrožnem, okrajnem, upravnem ter delovnem in socialnem sodišču - predstavljajo več kot 70% ali celo 80% vseh sodnikov.
Zadnje objave
Bo moral občudovalec Hitlerja Urban Purgar znova v zapor?
17. 4. 2024 ob 17:46
Kako pripravljeni smo na katastrofe? Verjetno manj, kot verjamemo
17. 4. 2024 ob 16:15
Narašča število prihodov nezakonitih migrantov v Slovenijo
17. 4. 2024 ob 12:25
Rekordna ohladitev
17. 4. 2024 ob 9:22
Sredozemsko sodelovanje in migracije
17. 4. 2024 ob 7:21
Vračajo se vici o policajih
17. 4. 2024 ob 6:31
Domovina 144: Zakaj policija ne preiskuje napovedanega strelskega pohoda
17. 4. 2024 ob 6:30
Ekskluzivno za naročnike
Domovina 144: Zakaj policija ne preiskuje napovedanega strelskega pohoda
17. 4. 2024 ob 6:30
Kako nam Robert Golob lomasti po denarnicah
11. 4. 2024 ob 6:31
Prihajajoči dogodki
APR
17
Predstavitev knjige: 1945: Dnevnik mojega križevega pota
11:00 - 12:00
APR
17
APR
20
Moški zajtrk s Petrom Gregorčičem
07:00 - 09:00
APR
20
Godalni kvartet kolektiva Carpe artem
19:00 - 20:30
APR
20
Večer z Nuško Drašček in Jako Puciharjem
20:00 - 22:00
Video objave
Odmev tedna: Festival norosti
13. 4. 2024 ob 6:00
Odmev tedna: Bitka praznikov
5. 4. 2024 ob 19:55
Izbor urednika
Kako nam Robert Golob lomasti po denarnicah
11. 4. 2024 ob 6:31
Ena lastovka še ne prinese pomladi, sploh če gre v resnici za vrabca
25. 3. 2024 ob 11:00
3 komentarjev
[email protected]
Nihče ne brani fantom, da bi se vpisali na medicino, pravo, pedagoško fakulteto, na socialno delo... Imajo vse pogoje, če le imajo dovolj točk. Mislim, da s tem ni nič narobe. Prav tako nihče ne brani ženskam, da bi vstopale v politiko in bi zasedle odgovorna, vodilna delovna mesta tako v gospodarstvu kot v politiki. Vse je stvar odločitve.
Časi se spreminjajo. Če je bilo še pred sto in več leti normalno, da so bili samo moški zdravniki, učitelji, sodniki, je danes normalno, da ženske opravljajo vse te poklice.
Družba se spreminja. Kdove, kaj bo čez dvajset, trideset let?
Kljub vsemu pa je še vedno dejstvo, da smo ženske v prvi vrsti matere. Zato se tudi ženske izogibajo vodstvenim funkcijam, ker bi jim to vzelo preveč časa in se ne bi mogle posvetiti družini. Za večino žensk (mater) so še vedno družina in otroci na prvem mestu.
Rajko Podgoršek
Definitivno predstavljeni podatki pomenijo velik problem za slovensko družbo. Ženska emancipacija je eno, a neuravnovešenost spolov ter izginjanje določenega hm, kako bi temu rekli, spolnega vidika oziroma izginjanje specifik pristopanja posameznega spola k posamezni akciji/problemu je izjemno problematično. Problemi se kažejo nato na dolgi rok in znotraj družbenih podsistemov - ki pa skupaj seveda spet na dolgi rok tudi vplivajo na družbo samo.
Na to tematiko bi vedel veliko povedati predvsem B.M. Zupančič, pa verjetno tudi g. Mazzinni.
Zanimiva bi bila primerjava zgodovinsko po obdobjih: stara Avstrija, Kraljevina Jugoslavija, SFRJ, Slovenija, ter po državah v Evropi. Katere države bolj izstopajo v katere smeri.
Nejc Škoberne
Po naših virih imajo politične stranke za izpolnjevanje ženskih kvot velike težave, predvsem ob lokalnih volitvah, saj težko prepričajo dovolj kandidatk za politične funkcije. Tudi v gospodarstvu uspešne ženske nimajo ovir napredovati do najvišjih položajev, primerov uspešnih menedžerk je veliko.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.