Fatamorgana na oblasti

Osnovna foto: depositphotos.com

Tokrat bi rad z bralci delil dvoje misli, ki sta se porodili ob današnjem stanju v državi. Prva meri na površje, druga malo bolj v globino in “navznoter”.

K prvi. Ali si je današnji bralec in eventualni volivec Gibanja Svoboda na aprilskih volitvah kdaj predstavljal, da bosta Robert Golob in Viktor Orban “z roko v roki”, kot so naslovili srečanje vladi prijazni mediji, skupaj zagnala daljnovod Cirkovce–Pince, ki ga je začela graditi Janševa vlada? Slike in rokovanja so dovolj zgovorna. Tega ne moremo pustiti mimo. Še dobro, da se ni rokoval Janez Janša, sicer bi se združeni mediji spet zagnali vanj, z vsemi mogočimi znanimi očitki.

Tokrat v zvezi z Orbanom ti mediji niso preveč nakladali o njegovem “skrajnem desničarstvu”. Kako bi pač, če se Golob smehlja z njim in zaganja projekt, ki ga je začel Janša!?

Pod Janševo vlado je bilo menda vse narobe. Kako da zdaj Golob potrjuje in blagoslavlja, kar je bilo tedaj narejeno “narobe”? Brez skrbi! Takim nepredstavljivim protislovjem bomo še priča. Ni pa čudno, da so mnogi volivci Gibanja Svoboda že globoko razočarani nad opcijo, ki so jo pomagali izvoliti.

K drugi. V iskanju alternativ, kako prebroditi močvirje, v katerem smo, je očitno, da bi slovenski politični prostor nujno potreboval še enega političnega dejavnika, ki se je sicer na sceni pojavil že pred zadnjimi državnozborskimi volitvami, pa žal zaradi nezadostnega odstotka ostal pod volilnim pragom. Tega bi lahko poimenovali lahna levosredinska opcija, ki pa ni imela nič proti sodelovanju s konservativnimi strankami, s katerimi je vladala dve leti.

Imena, kot so Počivalšek, Kovšca, SLS, ki je lokalno močna, pa ostanki stranke Pivčeve, so še z imenom Povežimo Slovenijo in njenimi sestavnimi deli dovolj sveža, da bralec lahko razume, na kaj mislim. Ta volilna opcija, ki je po aprilskem spodletelem dosegu volilnega pragu bila močno prizadeta in se je razšla, ni pa izginila, bi v našem političnem prostoru učinkovala kot olje med obstoječimi akterji. Pa ne bi bila samo olje med velikimi svetovnonazorskimi smermi, temveč tudi na drugem področju, kjer je danes nekoliko napeto, med SDS in NSi.

Ta volilna opcija, ki je bila po aprilskem spodletelem dosegu volilnega praga močno prizadeta in se je razšla, ni pa izginila, bi v našem političnem prostoru učinkovala kot olje med obstoječimi akterji.

Novi igralec bi pomagal pri omilitvi napetosti med obema strankama. Končale bi se nerešljive diskusije o včasih težkem sobivanju v dvoje. Izognili bi se preigravanjem med obema in nesmiselnem vprašanju, kdo je v senci koga, kdo naj predstavlja konservativni, sredinski pol, ki zajema volivce v istem bazenu. Z omenjenim “oljem” bi se težišče nekoliko preusmerilo in bi vsak od akterjev lahko zasedal svoj naravni prostor, pa naj bo ta večji ali manjši. Vsaka smer bi imela svoje volilne odstotke v Državnem zboru, pa naj bo to 25 % odstotkov ali 10 % odstotkov ali drugih 10 % odstotkov, ki bi jih dobila nova opcija, ki noče biti niti eno niti drugo, pa goji določene zmerne leve simpatije.

Predvsem pa, končali bi se očitki o tem, kdo je “kriv” za volilne neuspehe, kot da nas prozaično zanima zgolj volilni rezultat brez vsebine.

Glasovi, ki jih je požel Anže Logar, ki so ga volili volivci prav iz tega skupnega bazena, mnogo povedo in je možno s tem kapitalom marsikaj napraviti. Skupaj bi bili resna alternativa sedanji združeni-nezdruženi levici, ki je zlepljena z najšibkejšim lepilom, kakršen koli naj že ta bo. Prav zato, ker bi bila lahko resna alternativa, bi seveda trenutna vlada in sistem, ki izhaja še iz leta 1945, vse naredila, da do tega ne pride. Za to si že ves čas prizadevajo.

Če Golob in njegovi trenutni osiromašeni sopotniki resno mislijo, da še vedno zmagujejo, kažejo, da so zagledani v fatamorgano.

Zbuditi alternativo iz spečega spanja

Vem, da mi bodo bralci očitali, da so to le pobožne želje. Pritrdil jim bom. Seveda so to želje, ki jih gojimo mnogi, in bi temu radi tudi pripomogli. Volilno nabitega leta je konec in mandat sedanje vlade bi moral trajati formalno še tri leta in pol. V današnjih okoliščinah, cela večnost. Ta mandat bo skušala vladajoča opcija izkoristiti maksimalno. Vendar … Vsi vemo, da je v politiki vse možno in da se nikoli ne sme reči nikoli.

Če Golob in njegovi trenutni osiromašeni sopotniki resno mislijo, da še vedno zmagujejo, kažejo, da so zagledani v fatamorgano. Z aprilskih 41 % odstotkov hitro drsijo v nižine. Na občinskih volitvah so dosegli zanemarljive rezultate. Mnogi njihovi volivci so, kot rečeno, razočarani in izgubljeni, osamljeni, brez oporne točke, brez pripadnosti. Zato je sedaj pravi trenutek, da bi to Alternativo, ki je danes v “spečem stanju”, v doglednem času potegnili iz hibernacije. Kdo bo to naredil, ne vem, a skrajni čas je, da se fiktivna in nezdrava situacija, v kateri živimo, razjasni, sicer bomo v nedogled živeli po eni strani v večnem blefu, po drugi pa v brezplodnem medsebojnem grizenju.

Čas, ki je pred nami, je, tudi v političnem pomenu, čas adventa, čas pričakovanja prihajajoče razjasnitve. Preveč je pri nas stare navlake še iz rajnke “socialistične” Jugoslavije. Naša domovina, Republika Slovenija, si zasluži kaj več.

16 komentarjev

  1. Zato je sedaj pravi trenutek, da bi to Alternativo, ki je danes v “spečem stanju”, v doglednem času potegnili iz hibernacije. Kdo bo to naredil, ne vem,
    ***
    Jasno je vsaj to, kdo tega ne bo naredil: tisti, ki tega že doslej niso znali narediti.
    Čas je za njihov odhod na smetišče zgodovine. Tja pa jih lahko spravijo samo “novi obrazi” z novo vizijo in pogumom, da stopijo iz anonimnosti v prvo vrsto.

  2. APMMB2 / 8. 12. 2022 05:08:28
    V Sloveniji ni demokracije.
    Slovenska družba je razklana in razdeljena. Prevladuje in vlada levica, če tako pojmujejo specifično slovensko politično sceno. Levica prevladuje v materijalnem smislu, močno pa zaostaja v intelektualnem smislu.
    Prav to pa je vzrok za to, da Slovenija ni demokratična država in da ima težave pri razvoju.
    Naj utemeljim zaostanek leve inteligence in njeno nemoč pri vladanju države.
    V Sloveniji prevladuje leva inteligenca. O tem ni dvoma. Velika večina intelektualcev je levo usmerjena. Večina univerz je levih s posebno izrazitimi fakultetami, ki so naravnost kovnice levih ekstremistov.
    Skoraj v celoti je leva tudi kulturna scena. Pika na i so novinarji. Vse to pa je podlaga za politike, ki izhajajo iz levih kovnic modrosti. Posledica pa je tudi pavšalna ocena, da je v Sloveniji 60% levo usmerjenih volivcev in 40% desno usmerjenih.
    Tej razdelitvi nihče ne oporeka, nihče pa seveda ne proučuje, kaj takšna razdelitev pomeni za Slovenijo.
    Za Slovenijo to pomeni, da ima šibko demokracijo in da zaostaja za razvojem demokratičnih evropskih držav. Skratka, prevlada levičarjev v Sloveniji ni nič dobrega.
    Za dokaz, da je tako se bom dotaknil dveh temeljnih vprašanj, ki razdvajajo Slovenijo in Slovence.
    Prvo in temeljno vprašanje je, ali je bila revolucija, ki so jo izvedli slovenski komunisti po 2. svetovni vojni pozitivna za Slovenijo, ali ne.
    Kljub temu, da je od tistih časov minilo skoraj 80 let, Slovenci še vedno nimamo jasne slike in nas vprašanje še vedno razdvaja, saj je revolucija razdvojila narod in ta razdvojenost še vedno deli ljudi.
    Da je bila revolucija polomija ni dvoma. Mnogi primeri kažejo na z+to.
    Pa naj jih navedem, da mi neverni Tomaži ne bodo oporekali.
    Poboj in izgon opozicije je bilo kruto dejanje, ki je Sloveniji povzročilo ogromno škode. Revolucije je onemogočila vsaj 50.000 Slovencev s poboji in izgonom. To so bili ljudje v najzrelejših letih, ki bi ogromno pripomogli k obnovi Slovenije, pa jih je režim onemogočil.
    Slovenija je zaostajala za svojima sosedoma Avstrijo in Italijo, ki sta bili praktično del iste države in enako razviti, pa je nespametno vladanje komunistov poskrbelo za to, da je Slovenija krepko zaostajala. Dokaz za to so kolone kupcev, ki so preko meje hodili kupovati osnovne potrebščine, ki jih v Jugoslaviji ni bilo. Za to niso potrebne posebne sociološke študije, ali doktorati slovenskih univerz.
    Še bolj očitni pa so dokazi polomije nacionalizacije in agrarne reforme. Po skoraj 80.letih revolucije in skoraj dokončani denacionalizacije je širom po Sloveniji še na stotine objektov, ki so bili nacionalizirani, odvzeti kapitalistom in kulakom, ki propadajo,prav tako pa je Slovenija zaradi neuspele agrarne reforme prišla ob vsaj 15% obdelovalne zemlje,ki jo zarašča gozd.
    Pa vendar slovenski levičarji trdijo, da je bila revolucija najsvetlejše dejanje v slovenski zgodovini. No, besedi revolucija se na veliko izogibajo,ker vedo, da je bila kot vse revolucija krvava in hudodelska, revolucionarji pa zločinci.
    Druga zabloda v Sloveniji je, da levičarji ne priznavajo osamosvojitejev, to je tistih nekaj mož, ki os ustvarili samostojno Slovenijo.
    Samostojna Slovenija je bila res san mnogih Slovencev, pa vendar je za osamovojitev zaslužnih le neka njih. Tem zaslug ne priznavajo, ker osamosvotev ni bila zamisel komunistov, temveč opozicije, ki pa jo je vodilo nekaj pogumnežev in jasnovidcev, ki so izkoristili priložnost in narod popeljali na referendum in na odločitev, da se Slovenija osamosvoji.
    Levičarji, ki so bili v prvem svobodnem slovenskem parlamentu v opoziciji so si na vse načine prizadevali, da preprečijo osamosvojitev.
    Med nimi je bil tudi predsednik Milan Kučan, ki je javno izjavil, da osamosvojitev Slovenije ni bila njegova intimna opcija.
    Danes ga javno sprašujem in praktično vse levičarje, kaj bi se s Slovenijo zgodilo,če se ne bi osamosvojila?
    Hrvati bi se zanesljivo osamosvojili in kaj bi se zgodilo s Slovenijo. Od priljubljene bratske Srbije bi Slovenija bila odrezana in slovenski hlapci ne bi mogli služiti Beogradu. Ali bi Služili Zagrebu?
    Kljub temu, da je peščica pogumnih mož osamosvojila Slovenijo pa še vedno nima ustreznega mesta v zgodovini, saj levičarji osamosvojitev ne cenijo in jo očitno brišejo iz narodnega spomina, če ravno je samostojna Slovenija uspeh. Danes po tridesetih letih ima vsaj enkrat večji BDP, kot ostale države,ki so nastale iz propadle Jugoslavije.
    O ostalih zablodah levičarjev pa lahko napišemo vsaj toliko knjig,kot so jih spisali v hvalo slavnega NOB in revolucije.
    00

  3. Že več kot dve leti govorim, da Slovenija in leva politična opcija potrebuje novo k človeku usmerjeno socialdemokratsko stranko brez komunistov, ki bi tudi razumela, da brez propulzivnega kapitalističnega gospodarstva ni napredka, ni realno višjih plač in ni zadovoljive socialne države. Enako, če ne še bolj pomembno pa je, da se izkristalizira nova liberalna stranka, ki bo pokrivala sredinski del leve in desne opcije. Na desnici imemo totalno zmedo, kjer bi vse zgoraj omenjene stranke želele biti podeželske in krščanske, ki bi upravljale s podeželjem iz Ljubljane. Ker Slovenija ni samo jugoslovenarska Ljubljana, nujno na desnici potrebujemo tudi pravo ljudsko in seveda krščansko demokratsko stranko, ki bo resnično zagovarjala in podpirala potrebe podeželskega prebivalastva, ne pa tako kot sedanja NSI, ki bi gradila dvotirno železnico do Kamnika, podeželje pa je v resnici ne zanima, ker tam ni denarja in delovnih mest za aparatčike. Apatičnost na podeželju je tudi zaradi komunističnih “socialistov” v vrstah kmetijsko-gozdarske zbornice, kmečke zveze in v zadrugah in zadružnih zvezah, ki so potrebne prevetritve brez “pomoči” Goloba. Levičarji in njihovi kolaboranti na desni namreč načrtno in v imenu globalizacije uničujejo kmetije in kmečko prebivalstvo, ustanavljajo razne nature 2000 in s tem zaščitene rezervate za “Indijance”, ki ne bodo smeli kmetovati, ampak bodo lahko le opazovali divjad kako uničuje pridelke in gledali “turiste” kako gazijo po poljih, gozdovih in gorah, socialistična GRS pa bo te turiste potem reševala iz težav zastonj in brez zadržkov. V naših sosedah Avstriji in Italiji pa mirno na podeželju gradijo hotele, hotelčke, apartmajska naselja in žičniške naprave.Pri nas pa niti Kamnik, v katarega bi NSI zgradila dvotirno železnico kot občina skoraj 30.000 prebivalci enega hotela in enega apartmajskega naselja, bi pa NSI zgradila dvotirno železnico, bolano.

  4. Čestitke, dr. Fink, za vaš ZDRAVORAZUMSKI pogled in nakazo smer, po kateri poti naj se obrnemo zavedni Slovenci!

    Titove “svobode” imamo že “čez glavo”, zato je nujno, da prebudimo spečega “Kralja Matjaža” ki še vedno spi……

    Brata Podobnik sta včasih pozvala k gradnji MOSTOV. Nekateri na Desni, bi jih pa sedaj nepremišljeno rušili.
    Poziv iz tega prispevka, pa je moder in nas spodbuja k SODELOVANJU podobno mislečih. Res bi morali skupaj s tistimi iz SDS. NSi, SLS – Povežimo Slovenijo (škoda, da se Pivčeva temu ni pridružila in dejansko pomagala Golobu) in snujmo načrt za VLADO v SENCI.
    Če ima moč “8.marec”, zakaj ne bi imela moči “VLADA v SENCI”?

  5. Kdor vidi Počivalška, Kovščo in SLS kot “levo sredino” mora odpreti par knjig o politiki in si ogledati program teh “levosredinskih politikov”.
    O SLSu bom rekla nič, ampak Počivalšek in Kovšča sta popolnoma ne karizmatična in sta aktivno odganjala volivce.

    Tudi če bi v Sloveniji obstajala iskrena leva oziroma levosredinska stranka, slednja ne bi nobenem primeru sodelovala s SDS kot je v trenutnem stanju. SDS in JJ ostajata največji problem na desnici, njiju je treba najprej popraviti, šele potem si lahko desnica privošči gledati dlje kot pred svoj prag.

    • Pozdrav – Logar je imel priložnost v soočenjih z NPM, da pokaže bolj pokončno držo. Nekonfliktnost ne pomeni tega, da se samo braniš očitkov, ki so leteli ne na Logarja, ampak na JJ in SDS! Halo. Na vsakem soočenju je zamudil vsaj deset priložnosti, da bi razgalil marsikaj – pa ni! Ta drža, “če me udariš po levem licu, me zažgi še po desnem”, se ni obnesla.
      Takšnega liderja, ki samo udarce prejema, mi ni blizu.

      HOČEMO JANEZA JANŠO NAZAJ!

Komentiraj