Fašizem in antifašizem sta samo še floskuli

Tino Mamić
3

Zelo žalostno, a v resnici sta besedi fašizem in antifašizem (p)ostali samo še floskuli. Novinarji in politiki besedi uporabljajo v napačnem pomenu in povsem napačnem kontekstu. Tako v Sloveniji in na Hrvaškem.

Zmeda je povezana tudi z neizobraženostjo novinarjev, ki se, tako se namreč zdi, iz generacije v generacijo – povečuje.

Kako je nastal fašizem, kaj je počel in kakšne so bile njegove posledice, je eden od temeljev poznavanja svetovne zgodovine. Kdor tega vsaj v osnovah ne pozna, žal, ne more uporabljati besed fašizem.

Razen, če se dogovorimo in besedo pač začnemo uporabljati v prenesenem pomenu. A v tem primeru se bomo znašli v težavah, saj bomo izgubili besedo za gibanje, ki je uvedlo koncentracijska taborišča in v italijansko obliko »prevajalo« slovenske priimke celo na nagrobnikih.

Če novinarka RTVS novo hrvaško vlado označi za proustaško in profašistično, je to najprej kršitev novinarskega kodeksa in programskih standardov RTVS … a taka trditev je tudi žalitev vseh žrtev fašizma v Sloveniji in na Hrvaškem.

Kršitev kodeksa na TVS

Če novinarka RTVS novo hrvaško vlado označi za proustaško in profašistično, je to najprej kršitev novinarskega kodeksa in programskih standardov RTVS. Tam je namreč napisano, da mora biti komentiranje ločeno o novice in da je treba trditve argumentirati.

A taka trditev je tudi žalitev vseh žrtev fašizma v Sloveniji in na Hrvaškem. Da ne omenjamo tudi diplomatske razsežnosti: novinarka državne provladne televizije vlado sosednje države označi za fašistično …

Levičarji napadajo ministra muslimana

Na Hrvaškem je precej podoben položaj. Ministru za kulturo, muslimanu, mimogrede, novinarji in »kulturniki« brez vsake formalne zgodovinske izborazbe očitajo nekatere trditve, ki jih je kot doktor zgodovinskih znanosti napisal v zgodovinskih knjigah. Javno objavljenih že pred leti.

Novinarji trdijo, da dr. Zlatan Hasanbegović poveličuje ustaški režim in v dokaz navajajo kratke citate. Nič ne pomaga, da je celotno desnosredinsko vodstvo države že neštetokrat izjavilo, da je bil ustaški režim zločinski.

Samo predstavljamo si lahko, kaj bi se zgodilo, če bi na enak način novinarji zahtevali od prejšnje levičarske oblasti, da se ogradi od komunističnega režima. Ampak ne, o diktatorju Josipu Brozu lahko imamo različno mnenje, o diktatorju Anteju Paveliću pa nikakor.

Kje so razlike med Hrvaško in Slovenijo

Na Hrvaškem imajo sicer veliko srečo, da se neokomunizem ni tako zaril v vse pore družbe kot v Sloveniji. In rdeča politično-gospodarska elita ne vpliva ključno  na 80% vseh odločitev.

V »Lijepi naši« sta oba politična bloka precej enako močna. Tudi s pomočjo tolikokrat kritizirane trde roke pokojnega predsednika Franje Tudjmana so Hrvatje iz demokratičnega tabora danes gospodarsko in politično enakopravni levemu bloku.

Medijsko imajo sicer levičarji še vedno prevlado, a vendar obstaja malo trdno jedro novinarjev, ki prinaša precejšno pluralnost vsaj v glavni dnevnik Večernji list in na javno RTV.

V takem položaju hrvaški kristjani, simpatizerji desne sredine in desničarji kažejo povsem drugo podobo kot slovenski. So namreč samozavestni in se izražanja svojega mnenja ne boje. Predvsem pa jih ni strah pred levičarsko elito, ki je je polno v celotnem javnem sektorju.

S tem zaključujem, saj je sporočilo mojega zapisa bilo dovolj jasno.

Podprite Domovino za ceno dveh kavic mesečno.

dve-kaviSpoštovani bralci, prosimo vas, da nas podprete pri ustvarjanju medija Domovina.

Zakaj menimo, da je vredno za Domovino žrtvovati 2 kavici mesečno, preberite tukaj.

Za podporo Domovini kliknite na spodnji gumb.

Domovina-majcka-predlog-igor-1
klik za ogled majčke

Tam lahko izberete podporo Domovini in/ali sestrskem portalu Iskreni.net.
Ob donaciji vsaj 5 € mesečno (60+ € letno) vam podarimo majico “Moja Domovina.je Slovenija”.

Podprite Domovino tukaj!


Hvala!
                                                  (akcija se zaključi 16. 6.)

3 KOMENTARJI

  1. V času komunizma je imela v našem kraju komunistična partija “miting”. Najbolj so bili glasni “mladci” partije in preko mikrofonov kričali ” klero fašizen”. Pomena te besedne zveze nisem razumel. Domneval pa sem, da je bila to žaljivka za našega župnika, ki ga udba ni mogla dobiti na svojo stran. Neprestano so ga zapirali, ker je nekaj rekel. Takoj, ko je okupator med drugo svetovno vojno zasedel Štajersko, je bil župnik odpeljan in izgnan v Srbijo, pozneje pa na Hrvaško. Kako bi lahko bil sodelavec italijanskih fašistov, saj so na Štajerskem med drugo svetovno vojno vladali Nemci, sam pa je bil kot zaveden Slovenec izgnan.
    Župnika je komunistična oblast zelo primitivno žalila in za to izrabljala mladino. Danes ugotavljam, da to funkcijo čisto legalno opravljajo posamezni novinarji, ki kar počez nekoga označijo za pristaša neke preživele ideologije. In ti novinarji delajo na nacionalni televiziji, ki jo vsi plačujemo. Tudi mojega očeta je komunizen označil za sodelavca okupatorja, ker je bil mobiliziran v nemško vojno. Mene, otroka, ki nisem bil nič kriv za delovanje okupatorja, me je bilo zelo sram, da je bil moj oče mobiliziran v nemško vojsko in da je s tem postal sodelavec okupatorja. To dejstvo me je spremljalo celo življenje. Bil sem drugorazredni državljan. Brez privilegijev v šoli, tepen in brez državne štipendije.
    Ta intervju na TV odraža stanje duha novinarjev. Zato ni čudno, da leva elita lahko dela kar želi, mi, navadna “raja,” pa mora prenašati oholost in požrešnost privilegiranih otrok nekega preživelega političnega sistema. Nekateri od teh otrok še kar naprej dobivajo borčevske pokojnine.

  2. Jasno se ve kaj je povedal Churchill.

    Osebno mislim, da je glavni problem, da je levica na vsem Zahodu preko Gramscijeve teorije ‘pohoda skozi inštitucije’ tako premaknila sredino v levo, da desnice kakršna je bila pred 40 leti ali celo manj, sploh ni več. Imamo pa še vedno radikalno levico, ki je ista kot je bila 80 let nazaj. Desnica danes sploh ni več desnica – ne glede morale ne glede pogleda na državo itd. Vedno se sprevrača v ‘žlahtno desnico’. Imamo samo še sredinsko, zelo blago desnico, velik del desnega spektra pa je izpraznjen.

    Zato se sedaj po vsej Evropi in delno v ZDA pojavljajo desne pobude, ki jih levica označuje za skrajno desne a jih je velik del zmerno desnih v stilu desnice izpred 40 let. Nekatere so skrajno desne in koketirajo s fašističnimi idejami, nedvomno – npr. Jobbik – ampak velika večina jih ni. In ravno odziv javnosti tudi v primeru ZDA in Trumpa jasno kaže, da imajo ljudje etiketiranja s ‘fašizmom’ poln kufr.

    Zanimivo, da je komunizem idejno in v prvih letih implementacije bil zelo internacionalno usmerjen (vsi poznamo npr. Kominterno). V Sloveniji v nasprotju s fašizmom v obliki nacionalno orientiranega komunizma vedno bolj koketira zmerna in skrajna levica: državno lastništvo, državni tovarišijski kapitalizem s podporo izbranih direktorjev, nacionalizacija in birokratizacija, iskanje zunanjih sovražnikov (zlobni Nemci, Američani) – to zelo spominja na italijanski fašizem.

    Označevanje nezaželjenih elementov vsevprek s fašisti na koncu rodi nasproten učinek. Če se pojavi potencialno res fašistični voditelj, ga ne bomo prepoznali, ker bodo ljudje otopeli od stalnega zmerjanja vseh s fašisti, klero-fašisti itd. Zelo realen scenarij ki ga s svojem rovarjenjem lahko povzroči levica je sledeč:

    http://www.portalplus.si/588/nova-desna-stranka-vprasanje-mesecev/

    Zaključni citat omenjenega članka: “Na levici so se toliko časa igrali z ognjem vulgarnega ekonomskega nacionalizma, da se je v javni debati legitimiziralo programsko jedro ekstremne desnice. Na desnici so se toliko časa in tako vztrajno pošiljali v Murgle in zmerjali z Udbaši, da bodo ostali popolnoma brez argumentov, ko se bo pojavila ekstremna in populistična desnica, za katero nihče ne bo verjel, da je del velikega Kučanovega plana. Mediji, recimo Mladina in Dnevnik, pa so se tako zelo trudili uničevati vse, kar je normalnega in proevropskega na desnici, da so odprli prostor za nastanek ekstremne desnice.”

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime