Fajonova v Zagrebu omilila svoja stališča, njen hrvaški kolega ne

Hrvaska, Zagreb. Ministrica za zunanje zadeve Tanja Fajon se bo mudi na delovnem obisku pri hrvaskem ministru za zunanje in evropske zadeve Gordanu Grlicu Radmanu. Slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon in hrvaski zunanji minister Gordan Grlic Radman.
POSLUŠAJ ČLANEK
Na obisku v Zagrebu se danes mudi slovenska zunanja ministrica in podpredsednica vlade Tanja Fajon. Srečala se je že z zunanjim ministrom Gordanom Grlić-Radmanom, srečala pa se bo tudi s hravaškima premierjem Andrejem Plenkovićem in predsednikom Zoranom Milanovićem.

Hrvaška je prva sosednja država, ki jo obiskuje Fajonova, odnosi med ministroma pa bolj sproščeni, kot je kazalo ob nastopu vlade Roberta Goloba. Kljub dogovoru o manjših korakih pa ključno vprašanje – vprašanje meje – ostaja brez rešitve na vidiku.

Da je Hrvaška naša zaveznica in prijateljica, je bilo osrednje sporočilo Tanje Fajon ob obisku Zagreba. Gre za drugo potovanje Fajonove odkar je nastopila mandat zunanje ministrice in prvi obisk sosednje države, pred tem je obiskala le še Berlin, česar so se razveselili tudi na hrvaški strani.

Obisk sicer poteka v precej sproščenem vzdušju, kljub skepsi, ki jo je ob nastopu Golobove vlade izražal hrvaški državni vrh. Predsednik Zoran Milanović je denimo nekaj dni po volitvah ocenil, da so odnosi med Slovenijo in hrvaško pod vladavino Janeza Janše stabilnejši, hrvaška stran je bila v preteklosti kritična tudi do stališč Fajonove, da mora Hrvaška pred vstopom v Schengen uveljaviti arbitražno odločbo.

Tudi danes je Fajonova povedala, da namerava slovenska vlada upoštevati arbitražno razsodbo glede mejnega vprašanja, ni pa bilo več slišati pogojevanja arbitraže z vstopom Hrvaške v Schengen. Fajonova je izrazila željo, da se Hrvaška tako Schengenu kot območju evra pridruži čim prej.

Pogovori o obojem aktivno potekajo. Že pred nekaj dnevi je postalo jasno, da bo Hrvaška sprejela evro za svojo valuto z novim letom, saj izpolnjuje zahtevane pogoje. Večino zahtevanih pogojev in s tem zeleno luč evropske komisije ima tudi za vstop v Schengen, vendar pogovori o vstopu Hrvaške v Schengen še potekajo. Po napovedih bi se Hrvaška vključila v Schengen v prihodnjem letu ali leta 2024.

Arbitraža za Hrvaško še vedno nična, dogovorjeni prvi koraki na področju ribištva in obnove mostov


Da bo vstop Hrvaške v Schengen in evroobmočje ter OECD koristil državljanom na obeh straneh meje je poudaril hrvaški zunanji minister Gordan Grlić Radman, ki pozdravlja slovensko podporo. Je pa Grlić Radman znova poudaril, da je Hrvaška od arbitraže odstopila in da je za Hrvaško arbitražna razsodba nična. Hrvaška pričakuje reševanje vprašanja prek bilateralnega dialoga.

Kot rezultat naj bi državi začeli z majhnimi koraki pri dogovorih o obnovi mostov na meji in vprašanju ribolova, konkretnejših rešitev, razen da bi Fajonova v svojem mandatu rada zaprla čim več vprašanj, pa nista dorekla. Je pa Fajonova napovedala odstranitev ograje s skupne meje. Slovenija je že ustanovila strokovno skupino za odstranitev ograje, kdaj bo ta v resnici odstranjena pa Fajonova še ne ve, a si želi, da bi bilo to čim prej.

Na drugih področjih so odnosi med državama sicer dobri. Slovenija je tretja najpomembnejša trgovinska partnerica Hrvaške, Slovenci predstavljamo tretjo največjo skupino turistov na Hrvaškem, državi pa sodelujeta na področju znanosti, notranjih zadev, obrambe, kulture in športa ter skupaj z Italijo tudi na področju razvoja severnega Jadrana.

Eno ključnih področij sodelovanja med državama je tudi energetika, ki je bila pomembna tema pogovorov. Fajonova je izrazila željo po nakupu utekočinjenega zemeljskega plina s plinskega terminala na Krku, da bi tako zmanjšala odvisnost od ruskega plina. Slednje se je še pred volitvami s Hrvaško že dogovarjal tedanji infrastrukturni minister Jernej Vrtovec. Hrvaška sicer namerava zmogljivost plinskega terminala na Krku v prihodnjih dveh letih podvojiti.



https://twitter.com/Libertarec/status/1544684770029932545
KOMENTAR: Peter Merše
Doma napenja mišice, v tujini pa je precej bolj uslužna
Če je Hrvate ob nastopu Golobove vlade skrbelo, da se bodo odnosi med državama zaostrili, je bila skrb povsem odveč. Fajonova je napenjala mišice s pogojevanjem arbitraže za vstop v Schengen le pred domačimi volivci, na obisku v Zagrebu pa smo poslušali le o tem, kako Slovenija Hrvaško podpira na poti v Schengen. Hrvaška na drugi strani od svojih stališč ne odstopa ne pred svojimi volivci, ne pred tujimi politiki. Arbitraža je zanje mrtva in pri tem vztrajajo ter ponujajo bilateralno reševanje vprašanja. »To je na nek način tudi izziv za Hrvaško in Slovenijo, da pokažeta svetu, da sta zreli državi, ki lahko najdeta rešitev za relativno minorno vprašanje, ki je ostalo iz časa razpada Jugoslavije,« so besede Grlić-Radmana. Pri tem seveda ni nepomembno, da sta Slovenija in Hrvaška po bilateralni poti to »minorno« vprašanje reševali že 30 let, pri čemer je vse dogovore na koncu minirala Hrvaška in je bila arbitraža izhod v sili, ker z bilateralo nismo nikamor prišli. Prav to pa po svoje ustreza Hrvaški, saj je tudi na terenu na spornih območjih s svojo agresivnostjo in brezkompromisnostjo večinoma v prednosti. Če bi slovenska politika zmogla biti resen sogovornik Hrvaški, potem bi morda tudi že rešili mejni spor, tako pa na žalost pri prav vseh sporih s Hrvaško Slovenija potegne kratko. Glede na to je vztrajanje pri arbitražni razsodbi, čeprav je za Slovenijo sorazmerno neugodna,  oz. rešitvi, na podlagi le te, še dokaj smiselno. A če pri tem res vztrajamo, ne pa doma govorimo eno, v tujini pa na to bolj ali manj pozabimo. Pa da ne bo pomote, seveda je v interesu Slovenije, da Hrvaška vstopi v Schengen in evro-območje. A hkrati je to eno zadnjih področij, kjer lahko pritisnemo na Hrvaško, da sprejme nek sprejemljiv dogovor glede meje, sicer se ta spor lahko vleče v neskončnost.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike