Fajonova v Zagrebu omilila svoja stališča, njen hrvaški kolega ne

Hrvaska, Zagreb. Ministrica za zunanje zadeve Tanja Fajon se bo mudi na delovnem obisku pri hrvaskem ministru za zunanje in evropske zadeve Gordanu Grlicu Radmanu. Slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon in hrvaski zunanji minister Gordan Grlic Radman. Foto: STA

Na obisku v Zagrebu se danes mudi slovenska zunanja ministrica in podpredsednica vlade Tanja Fajon. Srečala se je že z zunanjim ministrom Gordanom Grlić-Radmanom, srečala pa se bo tudi s hravaškima premierjem Andrejem Plenkovićem in predsednikom Zoranom Milanovićem.

Hrvaška je prva sosednja država, ki jo obiskuje Fajonova, odnosi med ministroma pa bolj sproščeni, kot je kazalo ob nastopu vlade Roberta Goloba. Kljub dogovoru o manjših korakih pa ključno vprašanje – vprašanje meje – ostaja brez rešitve na vidiku.

Da je Hrvaška naša zaveznica in prijateljica, je bilo osrednje sporočilo Tanje Fajon ob obisku Zagreba. Gre za drugo potovanje Fajonove odkar je nastopila mandat zunanje ministrice in prvi obisk sosednje države, pred tem je obiskala le še Berlin, česar so se razveselili tudi na hrvaški strani.

Obisk sicer poteka v precej sproščenem vzdušju, kljub skepsi, ki jo je ob nastopu Golobove vlade izražal hrvaški državni vrh. Predsednik Zoran Milanović je denimo nekaj dni po volitvah ocenil, da so odnosi med Slovenijo in hrvaško pod vladavino Janeza Janše stabilnejši, hrvaška stran je bila v preteklosti kritična tudi do stališč Fajonove, da mora Hrvaška pred vstopom v Schengen uveljaviti arbitražno odločbo.

Tudi danes je Fajonova povedala, da namerava slovenska vlada upoštevati arbitražno razsodbo glede mejnega vprašanja, ni pa bilo več slišati pogojevanja arbitraže z vstopom Hrvaške v Schengen. Fajonova je izrazila željo, da se Hrvaška tako Schengenu kot območju evra pridruži čim prej.

Pogovori o obojem aktivno potekajo. Že pred nekaj dnevi je postalo jasno, da bo Hrvaška sprejela evro za svojo valuto z novim letom, saj izpolnjuje zahtevane pogoje. Večino zahtevanih pogojev in s tem zeleno luč evropske komisije ima tudi za vstop v Schengen, vendar pogovori o vstopu Hrvaške v Schengen še potekajo. Po napovedih bi se Hrvaška vključila v Schengen v prihodnjem letu ali leta 2024.

Arbitraža za Hrvaško še vedno nična, dogovorjeni prvi koraki na področju ribištva in obnove mostov

Da bo vstop Hrvaške v Schengen in evroobmočje ter OECD koristil državljanom na obeh straneh meje je poudaril hrvaški zunanji minister Gordan Grlić Radman, ki pozdravlja slovensko podporo. Je pa Grlić Radman znova poudaril, da je Hrvaška od arbitraže odstopila in da je za Hrvaško arbitražna razsodba nična. Hrvaška pričakuje reševanje vprašanja prek bilateralnega dialoga.

Kot rezultat naj bi državi začeli z majhnimi koraki pri dogovorih o obnovi mostov na meji in vprašanju ribolova, konkretnejših rešitev, razen da bi Fajonova v svojem mandatu rada zaprla čim več vprašanj, pa nista dorekla. Je pa Fajonova napovedala odstranitev ograje s skupne meje. Slovenija je že ustanovila strokovno skupino za odstranitev ograje, kdaj bo ta v resnici odstranjena pa Fajonova še ne ve, a si želi, da bi bilo to čim prej.

Na drugih področjih so odnosi med državama sicer dobri. Slovenija je tretja najpomembnejša trgovinska partnerica Hrvaške, Slovenci predstavljamo tretjo največjo skupino turistov na Hrvaškem, državi pa sodelujeta na področju znanosti, notranjih zadev, obrambe, kulture in športa ter skupaj z Italijo tudi na področju razvoja severnega Jadrana.

Eno ključnih področij sodelovanja med državama je tudi energetika, ki je bila pomembna tema pogovorov. Fajonova je izrazila željo po nakupu utekočinjenega zemeljskega plina s plinskega terminala na Krku, da bi tako zmanjšala odvisnost od ruskega plina. Slednje se je še pred volitvami s Hrvaško že dogovarjal tedanji infrastrukturni minister Jernej Vrtovec. Hrvaška sicer namerava zmogljivost plinskega terminala na Krku v prihodnjih dveh letih podvojiti.

Doma napenja mišice, v tujini pa je precej bolj uslužna

Če je Hrvate ob nastopu Golobove vlade skrbelo, da se bodo odnosi med državama zaostrili, je bila skrb povsem odveč. Fajonova je napenjala mišice s pogojevanjem arbitraže za vstop v Schengen le pred domačimi volivci, na obisku v Zagrebu pa smo poslušali le o tem, kako Slovenija Hrvaško podpira na poti v Schengen.

Hrvaška na drugi strani od svojih stališč ne odstopa ne pred svojimi volivci, ne pred tujimi politiki. Arbitraža je zanje mrtva in pri tem vztrajajo ter ponujajo bilateralno reševanje vprašanja. »To je na nek način tudi izziv za Hrvaško in Slovenijo, da pokažeta svetu, da sta zreli državi, ki lahko najdeta rešitev za relativno minorno vprašanje, ki je ostalo iz časa razpada Jugoslavije,« so besede Grlić-Radmana.

Pri tem seveda ni nepomembno, da sta Slovenija in Hrvaška po bilateralni poti to »minorno« vprašanje reševali že 30 let, pri čemer je vse dogovore na koncu minirala Hrvaška in je bila arbitraža izhod v sili, ker z bilateralo nismo nikamor prišli.

Prav to pa po svoje ustreza Hrvaški, saj je tudi na terenu na spornih območjih s svojo agresivnostjo in brezkompromisnostjo večinoma v prednosti. Če bi slovenska politika zmogla biti resen sogovornik Hrvaški, potem bi morda tudi že rešili mejni spor, tako pa na žalost pri prav vseh sporih s Hrvaško Slovenija potegne kratko. Glede na to je vztrajanje pri arbitražni razsodbi, čeprav je za Slovenijo sorazmerno neugodna,  oz. rešitvi, na podlagi le te, še dokaj smiselno. A če pri tem res vztrajamo, ne pa doma govorimo eno, v tujini pa na to bolj ali manj pozabimo.

Pa da ne bo pomote, seveda je v interesu Slovenije, da Hrvaška vstopi v Schengen in evro-območje. A hkrati je to eno zadnjih področij, kjer lahko pritisnemo na Hrvaško, da sprejme nek sprejemljiv dogovor glede meje, sicer se ta spor lahko vleče v neskončnost.

13 komentarjev

  1. Nujno potrebijem na funkciji zunanjega ministra osebo, ki se ne bo samo smehljala in ki ne bo forsirala škodljive arbitražne odločitve.

    Z arbitražno odločitvijo smo na kopnem spet sami izgubljali, na morju pa pridobili nekaj izropane morske lužice.

    Prost prehod do mednadnih voda pa smo imeli že pred in ga imamo tudi po arbitražni sodbi.

  2. Fajonka je bila in bo očitno ostala en navaden hlapec. Doma kokodaka na ves glas, v tujini išče prvo mišjo luknjo, da se skrije. Prava potomka Kardelja (najprej komunist, in tudi potem komunist), ki ga je Bakarić (najprej Hrvat, šele potem komunist) “nadmudril” za pol Istre.
    Zaradi komunistov in smo izgubili že tretjino slovenskega ozemlja. Ni že čas, da temu naredimo konec?!

  3. Ja, pri tej “nesrečni” srečni – od mene nevoljeni Tanji F.
    iz domnevno neostalinistične SD, naslednice ex KP; ZK –
    NIKOLI – TAKOINTAKO – NIKOLI – NE PRIČAKUJEMO – nič pozitivnega, NIČ – DOBREGA.
    VEDNO JE VPLETENA V REŠEVANJE – NJENE BEZUPNO UTAPLJAJOČE SE STRANKE: v kovanje kakšnih “NE-KUL” koaliciij, da bi njena vse bolj strančica – sploh imela – kakšno “TEŽO”.
    L.r.
    vztrajnik Odbora 2014,Janez Kepic-Kern, 70 let, ex OK knjižničar v LJ, nečlan strank in neformalnih združenj, nenaročen, od nikogar plačan – osebni zapis, nealkoholik sem, nekaznovan.
    Ne odgovarjam na “reply” zapise na tem portalu pišočih ANONIMNIH domnevno ex KP, ZK SD itd. piscev IN VULGARNIH polit PROVOKATORJEV, KI JIH TUDI NE VIDIM OZ. JIH NE BEREM, KER JIH IMAM POD “BLOKADO” – Njih polit packarijje – naj lepijo kar na portale “MLAD INE”, SD, Levica”, “Svoboda”, MMC RTVSLO, NECENZURIRANO itd, ČE JIM BODO DOVOLILI

  4. Ne morem verjeti, da druge države pogojujejo evropska približevanja z ureditvijo medsosedskih vprašanj in to tudi uspešno uresničijo.

    Mi Slovenci pa delujemo neumno in hlapčevsko in to ne izkoristimo.

    Želim vedeti, zakaj ne?

    Ali kdo dobiva provizije od Hrvatov?!

    Povejte, zakaj taka negospodarnost naših vlad!

    • Imel sem te za pametnega, zdaj se pa bojim, da bom moral spre,eniti svoje stališče.

      Mi lahko kdo, ki mu tudi drugi priznavajo, da je pameten, pojasni, kaj smo pridobili z arbitražno odločbo?

      Po stari komunistično levičarski navadi smo znova izgubili nekaj svete slovenske zemlje in Slovencev, pridobili pa nič, kar bi bilo mogoče ovrdnotiti.

      • Točno tako, Mefisto. Laž je nesmrtna duša komunizma. Komunajzli so sami in namerno zminirali za Slovenijo sicer zelo škodljiv arbitražni sporazum, pa ne zato, da bi zaščitili Slovenijo, temveč zato, da bi si zagotovili dovolj municije za oolitično zdraharstvo preko umetno ustvarjenega zunanjega sovražnika, da bi na tej točki zbirali polutične točke doma in gladove. Žal se ta taktika ni izšla že Cerarju, ki je za izgradnjo zunanjega sovražnika celo izabil pevca krščanskih in domoljubnih pesmi Thompsona, pametni ne nasedajo več. Politično skonstruirana gonja proti Hrvaški in slovenskim državljanom hrvaškega rodu ne pali več. Fajonka je tu poskusila s staro igro, v kateri sta se levakom nesebično udinjala brata Podobnik, a ta igra se je izpela že pid Cerarjem. Folku je jasno, da nas Hrvaška ne ogroža, da gre za dejansko prijateljsko državo, da se ponuja dogovor in da ne gre več za Hrvaško izpred 30 let, zaradi vsiljene srbske 5-letne agresije gluho in slepo glede vsakega poizkusa spreminjanja njenih meja, temveč gre za sodobno Hrvaško, dokaj cenjeno članico EU, vsekakor bolj od Slivenije pred Janšo i po Janši, da gre torej za državo, ki ponuja dogovor, ki je mogoč. In realno gledano bi tak dogovor verjetno pokazal boljše rešitve za Slovenijo od arbitražne, saj se sedaj tudi že ve, v katero smer je šel arbitražni tribunal (ki sam ponuja dogovor med državama glede obmejnih vprašanj), s čimer maksimalistične zahteve obeh držav preprosto odpadejo nasproti realizmu tega, kar je na mednarodnih tribunalih posamezni državi sploh možno doseči. To ni več ista situacija kot pred 30 leti ali celo kot pred arbitražo. Sedaj imamo dve članici EU, morje, ki je Evropsko, mednarodno pomorsko pravo in pravni realizem tudi po zaslugi arbitražnega procesa. Zato preprosto ne razumem, zakaj vztrajati pri razsodbi, ki je de facto mrtva za eno stran in razglašena za nično skladno z mednarodnim pravom (kar levi medijski spin ponavadi premolči slovenskim državljanom), po drugi strani pa nam jemlje velik del kopnega. Zakaj??? Pmejdun, vsedite se, Hrvaška je razen Trdinovega vrha velik del tega kopnega, ki ga je arbitražna razsodba Sliveniji vzela, pripravljena Sloveniji dati ali bolje pivedano, se tem ozemljem odreči razsodbi navkljub v korist Slivenije. Ampak ne, naši levaki se niti vsedli ne bi za isto mizo in prisluhnili, kakšne rešitve predlagajo sosedi in katere so za nas sprejemljive. Raje dajo velik del slovenskega ozemlja Hrvatom, čeprav ga ti nočejo. Pa razumi, kdor more!

  5. G. Merše, česa ne razumete? Zakaj se vztraja pri brcanju mrtvega konja? Dve pomembni dejstvi ste prezrli: 1. arbitražni proces je padel po izključni zaslugi Slovenije
    2. Arbitražna razsodba je za Slovenijo izjemno škodljiva.

    Zakaj trmarjenje o nečemu, kar škoduje Sloveniji? In tudi ni res, kar ste zapisaki, da v 30 letih s Hrvaško dogovor ni bil mogoč, to je celo čista laž (verjamem, da nenamerna). Dogovor je bil pod komisijo prof. Pogačarja tako rekoč stoodstotno usklajen, prvič v poosamosvojitveni zgodovini obeh držav, pa je njegovo sklenitev onemogočila zamenjava Janševe vlade z levaško. Ste res prepričani, da leve slovenske vlade kljub drugačnemu medijskemu spinu v zadnjih 30 letih tudi same niso po tihem minirake vsako možnost dogovora s Hrvaško, ker jim je to bilo v nepostednem interesu? Kolikor mi je znano, so vse do Bratuškove vlade levaki situacijo na veliko izrabljali za pridobivanje volilnih glasov in na temi idprtih vprašanj s Hrvaško volitve tudi dobivali. Saj ni težko narediti analize za nazaj, na podlagi česa so volitve dobivali. Ta praksa je bila prekinjena šele, ko se je Janša odločil, da je država vredna več od političnih točk in se resno lotil učinkovitega dogovarjanja s Hrvaško. A so dogovoru takoj po zamenjavi oblasti zvezali roke kdo drug kot spet levaki, ki v ustvarjanju zunanjih in notranjih sovražnikov dobivajo volitve – zakaj bi se temu odrekli, če pa jim je tako dobro šlo???

    Dajmo si naliti čistega vina in biti tudi samokritični, niso “zlo” samo grdi Hrvati, dejansko levim politikam NIKOLI ni bilo v interesu, da se o mejno vprašanje reši. In sedaj ta škodljiva arbitraža, ki so jo levaki sami zminirali. Po moje kar načrtno, kako bi sicer na antihrvaštvu dobivali volilce???

    Tako da nehajmo že enkrat. Dogovor, boljši za Slovenijo, je mogoč, in nam ga tudi pinujajo. Če pride do obrata na hrvaški politični sceni in bi tam zavladali levaki, pa dogovor ne bo mogoč, jer slovenski in hrvaški levaki DOGOVORNO izvajajo povsem enako taktiko pridobivanja glasov z izgradnjo zunanjega in notranjega sovražnika. So politični partnerji. Ki se jim fučka za državo, hrvaškim komunajzljem za hrvaško, slovenskim pa za slovensko. Oni so itak za deetatizacijo, globalizem, uničenje nacionalnih držav. O tem so sanjali pod Titom in tega se niso odrekli niti danes.

    Arbitraža je škodljiva in kot je zapisal Mefisto, čakamo na politika, ki ne bo forsiral škodljive arbitraže, ki so jo naši levaki celo sami zminirali (so že vedeli, zakaj in čemu). Tako naivni pa tudi nismo več, da bi nasedali klasičnemu komunajzerskemu spinu glede Hrvaške. Škoda, da mu cenjeni g. Merše popolnoma podlega. Pa nima prav!

Komentiraj