Facebook cenzuriral predavanje ustavnega sodnika o predpogojih svobodne demokratične družbe v Sloveniji (video)

POSLUŠAJ ČLANEK
Ne samo glasni aktivisti, alternativni mediji in mlade konservativke, tarča spletne cenzure, ki se je preko "varuhov pred sovražnim govorom" vse bolj agresivno gre Facebook, so po novem tudi uveljavljeni intelektualci, profesorji, ki ne sodijo v krog levo-liberalnega političnega prepričanja.

Slovenskega ustavnega sodnika, dvojnega doktorja prava in nekdanjega predavatelja na Harvardu, ddr. Klemna Jakliča, je tako presenetilo obvestilo, da video posnetek, ki ga je s spletnimi prijatelji delil na svojem Facebook profilu, ne dosega standardov skupnosti, zato ga Facebook ni prikazal nikomur.

Član skupine strokovnjakov Evropske komisije za spopadanje z lažnimi novicami in spletnimi dezinformacijami, dr. Žiga Turk je prepričan, da je vmes posegla slovenska cenzorska roka.

Pomenljivo je, da cenzuro Jakliča na Twitterju brani državna sekretarka na ministrstvu za pravosodje, dr. Dominika Švarc Pipan, medtem ko se bivši informacijski pooblaščenki Nataši Pirc Musar dejanje zdi nepojmljivo.

Spoštovani in mednarodno uveljavljeni pravnik ddr. Klemen Jaklič, trenutno eden od devetih slovenskih ustavnih sodnikov, je konec septembra na Katoliškem inštitutu v predavanju Slovenija pet minut pred dvanajsto govoril o predpogojih svobodne demokratične družbe in vprašanju njihove uresničitve v okviru slovenske države.

Posnetek predavanja je objavil tudi na svojem Facebook profilu, nakar ga je presenetilo, da kar naenkrat za njegove spletne prijatelje ni bil več na voljo:



Facebookova cenzura uglednega ustavnega pravnika je sprožila pravi vihar ogorčenja na Twitterju. Večina komentatorjev in poznavalcev je namreč prepričanih, da za blokado Jakličevega predavanja niso krivi robotizirani algoritmi, temveč je vmes posegla domača, torej slovenska cenzorska roka.

Kdo bi lahko imel to pristojnost, se v Sloveniji zgolj ugiba, prevladuje pa prepričanje, da tovrstni "varuhi pred sovražnim govorom" prihajajo iz vrst levo-liberalne civilne družbe.

Oziroma, kot jih je označil Žiga Turk:



Zanimivo pa je, da je med redkimi, ki so se postavili v bran početju Facebooka, oziroma tistih, ki za njim stojijo, državna sekretarka na Ministrstvu za pravosodje iz vrst SD, Dominika Švarc Pipan. Doktorica prava se sklicuje na Facebookove standarde ter na omejitve svobode govora:



Marko Dvornik ji je odgovoril, da tu ne gre za FB pravila, niti za kaznivost. "Poglejte primer: Tako kot znate predvsem na levi hitro napasti sovražni govor, bi morali znati hitro zaznati tudi, kje se erodira osnovno svoboščino - svobodo govora. Legalizem v vašem odgovoru je premalo. Težava je načelna."

Dr. Žiga Turk pa je zapisal, da ko neka korporacija svoje standarde lahko vsiljuje ljudem, levičarji podpirajo samo v primeru, če se sklada z njihovo agendo. Npr. če ovira svobodo govora. Če ovira kakšne druge pravice (delavci, ženske, LGBT), pa je takoj panika.

Nepojmljivo tudi za Natašo Pirc Musar


Facebookova cenzura je pritegnila tudi pozornost pravnice in nekdanje informacijske pooblaščenke Nataše Pirc Musar. Najprej je menila, da cenzure ni in da se Jakličev zapis vsem ustrezno pokaže, nato pa, po Jakličevem pojasnilu, opazila, da je tako samo z objavo na uradni strani fakultete, ne pa tudi na njegovem osebnem profilu:



Cenzurirani video je pritegnil tudi pozornost Maria Plešeja, ki si ga je iz radovednosti pogledal in bil navdušen nad njegovo vsebino:


Facebook kot orodje levo-liberalcev


Facebook je sicer zadnje mesece vse bolj deležen kritik o neupravičeni cenzuri mnenjskih profilov predvsem uporabnikov konservativne nazorske usmeritve. V svojo obrambo so zato objavili podrobne smernice, na podlagi katerih se moderatorji odločajo o umiku vsebine s Facebooka.

Te med drugim zajemajo tudi področja kot so sovražni govor, neresnične novice, kruto in neobčutljivo vsebino, nadlegovanje, zastraševanje in podobno. Pri tem so definicije pogosto ohlapne in dopuščajo široko interpretacijo, definicija sovražnega govora pa je denimo zastavljena mnogo strožje, kot je razumljena v pravnem redu Slovenije in večine drugih zahodnih držav.



KOMENTAR: Uredništvo
Facebook še eno orodje za potiskanje v geto tišine
Glede cenzure Facebooka, ki se je začela iz zahtev po omejitvi tako imenovanih "lažnih novic" in "sovražnega govora", predvsem po zmagi Donalda Trumpa v ZDA, se stvari očitno razvijajo v najbolj črno smer. Ne samo preko luže, kjer je primerov utišanja alternativnih, predvsem konservativnih mislecev in medijev, iz dneva v dan več, tovrstna cenzura očitno vse bolj deluje tudi v Sloveniji. Kdo so "varuhi pravovernosti" v slovenskem primeru še ni znano, a iz katerih krogov prihajajo, se lahko sklepa po tem, katere vsebine so do zdaj naletele na Facebookovo blokado. Ena najbolj kontroverznih je bila cenzura znane slovenske krščanske aktivistke Norme Korošec, ker je objavila video o praktičnih težavah pri uporabi zaimkov tretjega spola. V Jakličevem umirjenem in intelektualno močnem videu tudi po mnenju nekaterih levo usmerjenih poznavalcev, kot je denimo Nataša Pirc Musar, ni bilo "v ničemer sporne vsebine", ki bi upravičevala takšno dejanje. Zakaj je do njega prišlo, še ni znano, a četudi bo odstranitev prepoznana kot napaka in video na Facebookov profil ddr. Jakliča vrnjen, je epizoda še dodaten kamenček v mozaiku terorja nad domnevno politično nekorektnostjo (kje je ta v Jakličevem govoru?!?), katerega namen je potiskanje drugače mislečih (ideološko neprimernih) v geto tišine. Facebook je s svojo cenzuro v tem smislu eno najmočnejših orodij, ki se ga poslužujejo levo-liberalci.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike