Fabjan, Fabiani, Bandelj, Bandelli

Zdi se, da se zgodovina ponavlja. Vsaj v politiki to videvamo sleherni dan. Posebej, ko gre za dogodke, ki so v slogu starih vicev o ISTIH. Komunistih, fašistih, nacistih.

Poglejmo precej neslavno in s solznimi očmi odšedšega ministra Bandellija, ki je kot komenski župan podelil častno občanstvo Maksu Fabianiju.

Liberalec ne sovraži


Čeprav se predstavlja za liberalca, je v svojem bistvu skrajni levičar. Liberalci so namreč svobodoljubni in široki do različnosti. Samo skrajni levičar lahko slavi človeka, ki je odgovoren za požig in masakriranje trupel, zaradi katerega je okupator maščevalno požgal ogromno hiš in izselil več vasi. A glej ga zlomka, Bandelli, ki v svojih govorih občuduje partizanskega vojnega zločinca Stjenko, je hotel osnovno šolo preimenovati v Fabianijevo. In dolgo se ni pustil prepričati. A so bili stari partijci in šefi iz zveze takoimenovanih borcev tako vztrajni in odločni, da je predlog umaknil.

Resnici na ljubo, danes se svojega imena po Stjenki sramuje še sama šola. Kako naj si sicer razlagamo, da na spletnih straneh nikjer ne omenijo svojega polnega imena, ampak pišejo samo Osnovna šola Komen. Da je uradno ime Osnovna šola Antona Šibelja-Stjenka Komen, najdemo s težavo v drobnem tisku šolskega portala. Mimogrede, slišal sem, da je tudi Šibelj bil najprej član fašistične, šele potem komunistične stranke. Če je to res, ne vem, vem pa, da je bilo takih primerov, da so pomembni komunisti bili prej fašisti, na Primorskem kar precej.

Kljub nasprotovanju “zdravih sil” pa je Bandelli vseeno uspel svojega županskega predhodnika iz časa fašizma postaviti za častnega občana občine. Ne razumem sicer dobro, zakaj je to storil, saj je Fabiani kot ‘podesta” za časa svojega življenja že bil razglašen za veliko več kot občana. Župan je namreč veliko več kot še tako častni občan, mar ne? Častno občanstvo se zato podeljuje ljudem, ki niso domačini, nerezidentom. Kakim pomembnim ljudem, ki so med vožnjo skozi zakotno vasico občine iz mercedesa pomahali otrokom, s čemer se ljudje še desetletja hvalijo.
Izjemni arhitekt Maks Fabiani, nedvomno prvi med Primorci in drugi med Slovenci, je v času, ko so Primorci doživljali najtežje trenutke zgodovine, naredil zavidljivo kariero.

Kameleonstvo, renegatstvo, iznajdljivost


Zakaj je Bandelli to storil, bi bilo dobro vprašati kakega psihologa ali psihoterapevta. Ljudje bi namreč težko spregledali, da gre tako pri Fabianiju kot pri in Bandelliju za pojav spretnega političnega prilagajanja, kar eni imenujejo kameleonstvo, drugi renegatstvo, tretji pa iznajdljivost.

Izjemni arhitekt Maks Fabiani, nedvomno prvi med Primorci in drugi med Slovenci, je namreč v času, ko so Primorci doživljali najtežje trenutke zgodovine, naredil zavidljivo kariero. Italijanski okupatorji so mu zaupali delo že takoj po “odrešitvi” Gorice. Urbanističnega načrta niso zaupali Goričanu, iridentističnemu in italijansko čutečemu arhitektu Antonu Laščaku oziroma Antoniu Lasciacu (ki je tudi bil slovenskega rodu!), ampak Maksu Fabianiju, slovenskemu arhitektu, ki je ustvarjal na Dunaju.

Kako mu je to uspelo ni povsem jasno, a dejstvo je, da svoje slovenstvo moral vsaj tajiti, če že ne pljuvati po njem. V fašizmu so namreč, če je bil Slovenec, kariero onemogočali še zadnjemu vaškemu gostilničarju. Zato je Primorsko in Istro takrat zapustilo kakih 100.000 ljudi. Fabianiju tega ni bilo treba, ravno nasprotno – njegova kariera, od uradnega urbanista “odrešene” Gorice do štanjelskega župana, je bila bleščeča.

Spremeniti priimek


Verjetno mu je pomagalo tudi to, da si je priimek iz Fabjana v Fabiani spremenil že njegov oče, ko se je preselil v Trst. Maxu težko očitamo, da si je ime spremenil v Massimiliano, ker so vse do takrat osebna imena prevajali. Francelj je zato bil v matični knjigi vpisan kot Franciscus, v Celovcu so ga v hotelu vpisali kot Franz, v italijanski vojski pa je bil Francesco.
Si lahko predstavljate, da si Primorec prostovoljno spremeni priimek v italijanskega? Da tako poceni, za lažje sklepati posle ali hitreje pridobiti državljanstvo, prodaš svojo identiteto, ki so jo Primorci branili z mnogimi življenji?

Lahko pa temu stavbarskemu geniju vendarle kot nečastno dejanje štejemo članstvo v fašistični stranki. Lahko verjamemo, da tam ni bil prostovoljno. A vendar je v primerjavi s tisoči Primorci, ki so raje šli v Argentino kot da bi se včlanili v fascio, to nečastno in nevredno dejanje. Koristoljubno. Pa čeprav je obenem ogromno naredil za razvoj Štanjela. In ga rešil pred nemškimi represalijami. Bojda se je skliceval na osebno poznanstvo s Hitlerjem. Slednjega je namreč kot profesor na Dunaju odslovil kot neperspektivnega. Česar seveda okupatorjem ni povedal. Tako pravi legenda.

Marko Bandelli se bo gotovo tudi sam strinjal, da ga v genialnosti težko primerjamo s Fabianijem. Ima pa tudi on spremenjen priimek, podedovan po očetu. Prej so se pisali Bandelj. A tu pride do neverjetnega. Vsaj za Primorce, ki smo vedno veliko dali na ponos in slovenstvo. Bandelj ni postal Bandelli prisilno v času fašizma. Bandelli je postal ob selitvi v Dolino pri Trstu leta 1962.

Si lahko predstavljate? Da si Primorec prostovoljno spremeni priimek v italijanskega? Da tako poceni, za lažje sklepati posle ali hitreje pridobiti državljanstvo, prodaš svojo identiteto, ki so jo Primorci branili z mnogimi življenji? Da prodaš priimek, ki so ga tvoji predniki nosili kakih 700 let? V času, ko nekateri zamejci dolga leta na sodiščih bijejo bitke za vrnitev priimka iz poitalijančene oblike? Ne, tega Primorec preprosto ne more razumeti.

Ne Bandelj ne Bandelli, ampak Bandeu


Mimogrede, ker že po naročilu izdelujem družinska drevesa in razlagam nastanke priimkov, naj tu omenim še tole. Bandelj je sodobna oblika zapisa slovenskega kraškega priimka. Tako kot vse priimke so zapisovalci v preteklih stoletjih zapisovali različno. A vendar so vedno v različnih pravopisih posnemali izgovorjavo, kot so jo imeli tamkajšnji Kraševci.

Bandelj so zapisovali največkrat Bandeu. Zaradi slovenskega pravopisa, ki je na mestu izgovorjenega U zahteval črko L (podobno kot pri besedi vol), se je v 19. stoletju priimek začel pisati kot Bandel. Ljudje so potem začeli izgovorjavo spreminjati zaradi zapisa in iz priimka Bandeu je nastal Bandel. Ko je večina govorcev, v duhu tako imenovanega elkanja začela izgovarjati na koncu besede L, pa so, spet zaradi pravopisa, dodali še črko J.

Jezik je pač živa stvar. A izvorno so se priimki glasili Bandeu, Šibeu, Kobau, Smrdeu, ne pa Bandelj, Šibelj, Kobal in Smrdelj.

Po logiki


Novi komenski župan Erik Modic ni človek tipa Bandelli, ki bi si bil, zaradi denarcev, priimek pripravljen zamenjati v Modelli. Zato ne čudi, da je predlagal odvzem častnega občanstva Fabianiju. Logična odločitev. Ljudem, o katerih imajo občani preveč nasprotujoča si mnenja, se v normalnih okoljih ne daje posthumnih odlikovanj. Po takih ljudeh se tudi ne imenuje ulic in šol. Upati je, da bo tudi ime komenske šole počasi postalo ideološko nevtralno.

Zadnjo besedo imajo, kakopak, občinski svetniki. A vsekakor je županovo sporočilo v teh burnih časih, ko mnogi skrajneži izkrivljajo zgodovinska dejstva, povsem na mestu.


Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki

MAR
28
Velikonočna tržnica
14:00 - 18:00
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30