Fabjan, Fabiani, Bandelj, Bandelli

Tino Mamić
37

Zdi se, da se zgodovina ponavlja. Vsaj v politiki to videvamo sleherni dan. Posebej, ko gre za dogodke, ki so v slogu starih vicev o ISTIH. Komunistih, fašistih, nacistih.

Poglejmo precej neslavno in s solznimi očmi odšedšega ministra Bandellija, ki je kot komenski župan podelil častno občanstvo Maksu Fabianiju.

Liberalec ne sovraži

Čeprav se predstavlja za liberalca, je v svojem bistvu skrajni levičar. Liberalci so namreč svobodoljubni in široki do različnosti. Samo skrajni levičar lahko slavi človeka, ki je odgovoren za požig in masakriranje trupel, zaradi katerega je okupator maščevalno požgal ogromno hiš in izselil več vasi. A glej ga zlomka, Bandelli, ki v svojih govorih občuduje partizanskega vojnega zločinca Stjenko, je hotel osnovno šolo preimenovati v Fabianijevo. In dolgo se ni pustil prepričati. A so bili stari partijci in šefi iz zveze takoimenovanih borcev tako vztrajni in odločni, da je predlog umaknil.

Resnici na ljubo, danes se svojega imena po Stjenki sramuje še sama šola. Kako naj si sicer razlagamo, da na spletnih straneh nikjer ne omenijo svojega polnega imena, ampak pišejo samo Osnovna šola Komen. Da je uradno ime Osnovna šola Antona Šibelja-Stjenka Komen, najdemo s težavo v drobnem tisku šolskega portala. Mimogrede, slišal sem, da je tudi Šibelj bil najprej član fašistične, šele potem komunistične stranke. Če je to res, ne vem, vem pa, da je bilo takih primerov, da so pomembni komunisti bili prej fašisti, na Primorskem kar precej.

Kljub nasprotovanju “zdravih sil” pa je Bandelli vseeno uspel svojega županskega predhodnika iz časa fašizma postaviti za častnega občana občine. Ne razumem sicer dobro, zakaj je to storil, saj je Fabiani kot ‘podesta” za časa svojega življenja že bil razglašen za veliko več kot občana. Župan je namreč veliko več kot še tako častni občan, mar ne? Častno občanstvo se zato podeljuje ljudem, ki niso domačini, nerezidentom. Kakim pomembnim ljudem, ki so med vožnjo skozi zakotno vasico občine iz mercedesa pomahali otrokom, s čemer se ljudje še desetletja hvalijo.

Izjemni arhitekt Maks Fabiani, nedvomno prvi med Primorci in drugi med Slovenci, je v času, ko so Primorci doživljali najtežje trenutke zgodovine, naredil zavidljivo kariero.

Kameleonstvo, renegatstvo, iznajdljivost

Zakaj je Bandelli to storil, bi bilo dobro vprašati kakega psihologa ali psihoterapevta. Ljudje bi namreč težko spregledali, da gre tako pri Fabianiju kot pri in Bandelliju za pojav spretnega političnega prilagajanja, kar eni imenujejo kameleonstvo, drugi renegatstvo, tretji pa iznajdljivost.

Izjemni arhitekt Maks Fabiani, nedvomno prvi med Primorci in drugi med Slovenci, je namreč v času, ko so Primorci doživljali najtežje trenutke zgodovine, naredil zavidljivo kariero. Italijanski okupatorji so mu zaupali delo že takoj po “odrešitvi” Gorice. Urbanističnega načrta niso zaupali Goričanu, iridentističnemu in italijansko čutečemu arhitektu Antonu Laščaku oziroma Antoniu Lasciacu (ki je tudi bil slovenskega rodu!), ampak Maksu Fabianiju, slovenskemu arhitektu, ki je ustvarjal na Dunaju.

Kako mu je to uspelo ni povsem jasno, a dejstvo je, da svoje slovenstvo moral vsaj tajiti, če že ne pljuvati po njem. V fašizmu so namreč, če je bil Slovenec, kariero onemogočali še zadnjemu vaškemu gostilničarju. Zato je Primorsko in Istro takrat zapustilo kakih 100.000 ljudi. Fabianiju tega ni bilo treba, ravno nasprotno – njegova kariera, od uradnega urbanista “odrešene” Gorice do štanjelskega župana, je bila bleščeča.

Spremeniti priimek

Verjetno mu je pomagalo tudi to, da si je priimek iz Fabjana v Fabiani spremenil že njegov oče, ko se je preselil v Trst. Maxu težko očitamo, da si je ime spremenil v Massimiliano, ker so vse do takrat osebna imena prevajali. Francelj je zato bil v matični knjigi vpisan kot Franciscus, v Celovcu so ga v hotelu vpisali kot Franz, v italijanski vojski pa je bil Francesco.

Si lahko predstavljate, da si Primorec prostovoljno spremeni priimek v italijanskega? Da tako poceni, za lažje sklepati posle ali hitreje pridobiti državljanstvo, prodaš svojo identiteto, ki so jo Primorci branili z mnogimi življenji?

Lahko pa temu stavbarskemu geniju vendarle kot nečastno dejanje štejemo članstvo v fašistični stranki. Lahko verjamemo, da tam ni bil prostovoljno. A vendar je v primerjavi s tisoči Primorci, ki so raje šli v Argentino kot da bi se včlanili v fascio, to nečastno in nevredno dejanje. Koristoljubno. Pa čeprav je obenem ogromno naredil za razvoj Štanjela. In ga rešil pred nemškimi represalijami. Bojda se je skliceval na osebno poznanstvo s Hitlerjem. Slednjega je namreč kot profesor na Dunaju odslovil kot neperspektivnega. Česar seveda okupatorjem ni povedal. Tako pravi legenda.

Marko Bandelli se bo gotovo tudi sam strinjal, da ga v genialnosti težko primerjamo s Fabianijem. Ima pa tudi on spremenjen priimek, podedovan po očetu. Prej so se pisali Bandelj. A tu pride do neverjetnega. Vsaj za Primorce, ki smo vedno veliko dali na ponos in slovenstvo. Bandelj ni postal Bandelli prisilno v času fašizma. Bandelli je postal ob selitvi v Dolino pri Trstu leta 1962.

Si lahko predstavljate? Da si Primorec prostovoljno spremeni priimek v italijanskega? Da tako poceni, za lažje sklepati posle ali hitreje pridobiti državljanstvo, prodaš svojo identiteto, ki so jo Primorci branili z mnogimi življenji? Da prodaš priimek, ki so ga tvoji predniki nosili kakih 700 let? V času, ko nekateri zamejci dolga leta na sodiščih bijejo bitke za vrnitev priimka iz poitalijančene oblike? Ne, tega Primorec preprosto ne more razumeti.

Ne Bandelj ne Bandelli, ampak Bandeu

Mimogrede, ker že po naročilu izdelujem družinska drevesa in razlagam nastanke priimkov, naj tu omenim še tole. Bandelj je sodobna oblika zapisa slovenskega kraškega priimka. Tako kot vse priimke so zapisovalci v preteklih stoletjih zapisovali različno. A vendar so vedno v različnih pravopisih posnemali izgovorjavo, kot so jo imeli tamkajšnji Kraševci.

Bandelj so zapisovali največkrat Bandeu. Zaradi slovenskega pravopisa, ki je na mestu izgovorjenega U zahteval črko L (podobno kot pri besedi vol), se je v 19. stoletju priimek začel pisati kot Bandel. Ljudje so potem začeli izgovorjavo spreminjati zaradi zapisa in iz priimka Bandeu je nastal Bandel. Ko je večina govorcev, v duhu tako imenovanega elkanja začela izgovarjati na koncu besede L, pa so, spet zaradi pravopisa, dodali še črko J.

Jezik je pač živa stvar. A izvorno so se priimki glasili Bandeu, Šibeu, Kobau, Smrdeu, ne pa Bandelj, Šibelj, Kobal in Smrdelj.

Po logiki

Novi komenski župan Erik Modic ni človek tipa Bandelli, ki bi si bil, zaradi denarcev, priimek pripravljen zamenjati v Modelli. Zato ne čudi, da je predlagal odvzem častnega občanstva Fabianiju. Logična odločitev. Ljudem, o katerih imajo občani preveč nasprotujoča si mnenja, se v normalnih okoljih ne daje posthumnih odlikovanj. Po takih ljudeh se tudi ne imenuje ulic in šol. Upati je, da bo tudi ime komenske šole počasi postalo ideološko nevtralno.

Zadnjo besedo imajo, kakopak, občinski svetniki. A vsekakor je županovo sporočilo v teh burnih časih, ko mnogi skrajneži izkrivljajo zgodovinska dejstva, povsem na mestu.

37 KOMENTARJI

  1. Ta članek bi mirno lahko prodal Mladini. Kako ste lahko tako zaplankani. Fabiani je vrhunski arhitekt, cenjen povsod po svetu. Morda je osebno moralno oporečen, vendar ni bil obtožen nobenega vojnega zločina, njegova dela pa prekašajo vse njegove morda sporne lastnosti. Veliko bolj oporečen je župan Janković, ki še po 30 letih demokracije odlikuje komunistične likvidatorje in poveličuje njihovo pol stoletno okupacijo Slovenije. Kako dvolično. To je tako kot če bi Američani hoteli pozabit Kennedya samo zato, ker je bil prešuštnik. Pri nas odpuščamo samo Titu in njegovim.

  2. Sposojeno s FB-ja Mihe Kosovela, pa vredno branja tudi tukaj:

    —————————————————————————————–

    Kot vidim, se je ponovno razvnela grozljiva, ovajalska in malenkostna debata o Maksu Fabianiju, ki ponovno zgolj kaže, da ne razumemo nič o formacij nacionalnih identitet v času pred umrtjem cesarstva. Kjer se opleta z vprašanjem “Ali je bil Fabiani fašist?” brez širšega razumevanja dogajanja takoj po vojni in osebne tragike ljudi, ki so hoteli delati dobro, ki so za to marsikaj žrtvovali in ki so v teh poskusih marsikje kiksnili, vendar v nasproti s tistimi, ki nosijo (mnogokrat slučajno) prapor kontingentne zgodovinske “pravilnosti” niso storili nič slabega, nikake krivice do bližnjega in do prostora v katerem so bivali – za Fabianija prej obratno. Kdor mu hoče pobrati danes častni naziv, tega naziva, brez intervencije Maxa Fabianija, sploh podeliti ne bi mogel, saj bi od tega kraja ostal le pepel in kakšna plaketa. O tem bi v kratkem rade volje kaj napisal. Zaenkrat le prilepim svoj uvodnik ob tematski številki, ki je nastala ob 150. obletnici rojstva te plemenitejše izmed oseb, ki so tlačile naše zemljo v minulem stoletju.

    FABIANIJEVA EVROPA (december 2015)

    Letos obeležujemo 150. obletnico rojstva nedvomno enega izmed večjih srednjeevropskih arhitektov minulega stoletja. Ob tej priložnosti smo se tudi v Razpotjih odzvali vabilu, da se pridružimo in sodelujemo v projektu Leto Maksa Fabianija, ki poleg Gorice in Nove Gorice poteka še v Ljubljani in na Dunaju, in se s tem poklonimo temu najplemenitejšemu izmed sinov goriške zemlje.

    Fabiani se je resda rodil v vasi Kobdilj, vendar se je – kot je nekoč rekel Dragan Živadinov za Hermana Potočnika Noordunga – rodil v središču sveta. Kobdilj v tistem času ni bil le ena izmed perifernih vasi, primerna mogoče le za vikendice, temveč vas med prosperitetno in meščansko razvijajočo se večnarodno Gorico in multikulturnim, tehnično in gospodarsko razvitim Trstom, znotraj katerega je delovalo eno najpomembnejših evropskih pristanišč. Kobdilj je bila vas, v kateri si se lahko vkrcal na vlak in se odpeljal – brez mejnih prehodov in brez prestopov – naravnost na Dunaj, v samo središče evropske celine – v središče kulture, znanosti, visokega šolstva, umetnosti, teorije, meščanstva.

    Tako je Fabiani živel svoje življenje. Natančneje, to je bil Fabiani, človek iz središča sveta, pravi Evropejec. Naravno se je znašel tako v vseh mestih, v katerih je živel in deloval (med Gorico in Bielskim), kot tudi z vsemi narodnostmi, ki so živela znotraj cesarstva. Še več, lahko je živel več etničnih identitet, lahko je bil Slovenec, Italijan, Avstrijec, brez prikrivanja in brez da bi katero izmed teh identitet zatajil. Te identitete so mu nekaj pomenile ravno tako kot naravno bogastvo, ki tvori enoten in zanimiv skupni prostor.

    Vendar, kot se mnogokrat dogodi, kruta ironija zgodovine poskrbi, da se tisto, kar se kaže kot dar, izkaže za prekletstvo. V njegovem primeru tudi in predvsem, poleg daru visoke inteligence, večnarodnega pedigreja, dar dolgega življenja. In ko se v jeseni tega svojega življenja (takrat je to bila že starost 52 let) vrne nazaj na Goriško, hitro ugotovi, da tu ni več Evrope, da tu ni več širnega, bogatega in raznolikega prostora. Da mora tu živeti na milost in nemilost malih držav, ki jih obvladujejo mali ljudje s svojimi malimi interesi. Njegov svet je izginil, postal je tujec v domačem kraju. Vse njegove identitete, ki jih je v sebi kot Evropejec združeval, so se zarotile proti njemu. Za Italijane je bil Slovenec, avstrofil, za Slovence Italijan, fašist (marsikateri mali človek ga še danes naslavlja tako), za Avstrijce pa verjetno izdajalec, ker je zavrnil službo profesorja na Dunaju in postal italijanski državljan. Le močna osebna integriteta ter nečloveška in plodna ljubezen do dela ga je vzdrževala, da je ne glede na vse prepreke in šikaniranja še 45 let živel in delal na tem območju, dokler ni, kot se je zapisalo Marku Pozzettu, v »dostojanstveni bedi« umrl pri 97 letih.

    Fabiani tako ni le simbol preteklosti, temveč zgled za prihodnost. Seveda rajnka Avstrija ni bila dežela, kjer bi se cedila med in mleko in kjer bi se boginja Díke kar tako sprehajala po ulicah. A tudi naša trenutna naddržavna skupnost, Evropska unija, se ne more pohvaliti s tem. Vsakič, ko bomo prisluhnili malemu človeku, ki bo zaradi svojih malih interesov zagovarjal postavitev ograje okoli svoje male države, se spomnimo na to, da svet izgublja novega velikega Maksa Fabianija.

  3. Tino nam je MED VRSTICAMI pokazal na DVOJNA merila.

    Zveza Borcev ni protestirala, ko so Bandellija (rojenega Bandelj) – postavili za ministra. Pa je iz koristoljubja zapustil Jugoslavijo in se prostovoljno preselil v komunistično Italijo, si tam spremenil priimek in tako LAŽJE POSLOVAL in služil.
    Tino sicer predstavi Fabjanija, kot sposobnega ARHITEKTA, malo manj pa izstopajo vse Fabjanove VRLINE, ki jih je tako veliko. Kraševci smo lahko na Fabjanija ponosni, ker ga malokdo prekaša.

    Fabjani je bil po očetu SLOVENEC po mami pa Italijan. Nikjer nisem še zasledila, da bi Fabjani kakemu Slovencu kdaj škodoval. Za rodni Štanjel ( in Kobdilj) je naredil veliko. Kot župan Štanjela je obnovil GRAD in dosegel, da ga je Italija sofinansirala.
    Za take velike projekte, kot jih je imel FABJANI po Evropi: na Dunaju, v Pragi, v TRSTU, Ljubljani….Gorici…, se vidi, da so ga takrat vsi cenili, sicer ne bi imel toliko uspešnih DEL.

    Fabjani je v Trstu poleg drugih del naredil tudi SLOVENSKI NARODNI DOM (v stavbi slov. gledališče, knjižnica, Banka, in hotel Balkan) – srce slovenstva, ki so ga kasneje fašisti požgali.

    V Štanjelu je za časa županovanja prenovil GRAD, ki so ga PARIZANI-komunisti POŽGALI. Tu se pokaže, da so bili komunisti in fašisti isti. Koliko denarja je sedaj SLOVENIJA morala porabiti za obnovo požganega gradu.

    Občinski svetnik GRMEK iz Kobjeglave, paradira na proslavah ZZB v titovki. Torej on zagovarja POŽIGALCE gradov, medtem, ko z besedami in dejanji MAŽE dobro ime SLAVNEGA ARHITEKTA.

    Ja to, da je nekdo primoran biti v neki organizaciji (tako kot pod Jugoslavijo v ZK, tako pod Italijo v fašiju), še ne pomeni, da je slab človek. Če tega ne bi storil, bi mu bilo onemogočeno VSE DELOVANJE. Torej, kako bi bili prikrajšani Slovenci, če ta veliki mož ne bi mogel v naši sredini delovati. Namesto njega bi imeli Italijana, ki bi bil Slovencem manj naklonjen. Fabjani pa je SLOVENCE spoštoval veliko bolj kot TITO, ki je imel mater Slovenko. Fabjani, ki je imel mater Italijanko je govoril Slovensko Tito pa ne. Komenski svetnik GRMEK pa Tita (njegovi komunisti požigali) slavi – in Fabjanija neupravičeno blati, ki je bil velik graditelj EVROPE, Slovenije in Krasa.

    Fabjani je lahko Kraševcem in Slovencem v PONOS, ker je naredil veliko dobrega. Če je negativno samo to, da je imel PARTIJSKO KNJIŽICO – potem pa pojdimo v LUSTRACIJO, ki zajema KOMUNISTE in FAŠISTE, saj je Evropa enako obsodila vse.

    • Domišljavki kot je videti nihče ni povedal,kako se je nekdo počutil,ko so mu FAŠOTI proti njegovi volji spremenili,(POITALIJANČILI) ime in priimek.
      Moja pokojna starša sta to občutila,seveda pa tega,da sta kaj drugega kot,da sta SLOVENCA niti slišati nista hotela.
      Ko so moji pokojni mami FAŠOTI predlagali,da bi mojjega najstarejšega brata vpisala v tisto organizacijo in bi tako postal sin volkulje,je FAŠOTOM dejala,da je on NJEN SIN.Mama nam je povedala,da se NIKOLI NI hotela podpisati z LAŠKIM priimkom.
      Take pokveke,ki ne vedo niti kaj niti zakaj so, ozirma bolje rečeno, zaradi JUDEŽEVIH SREBRNIKOV,bi bili vse kar od njih trenutna situacija zahteva.

      • Pokveke so za mene Fabiani,Bandelli,Pierazzi…
        Ob neki priložnosti je gospod Boris Pahor za take,ki ne vedo kaj so,da so to MONE.
        Dodajam še to,da ni vredno,da jih v Sloveniji niti omenjati ni vredno.

      • Mar nisi bil zadovoljen s svojimi starši, da si za njih izmišljaš novo identiteto?

        To ni lepo od edinega sina, nickov seveda ne štejemo.

    • Kraševka, realno.
      Življensko trdo.Čestitam.
      Sama dejstva – razen to kar piše Mamić – mnogi so dali življenja, ušli na Balkan, v Prekmurje in daleč preko morja, samo, da jim ni bilo treba prenašati fašističnega gnoja na sebi, ob sebi in pod seboj, kaj šele poslušati laške psovke!

      Ne vem kaj pretehta.
      Bandelli je komot bil podjetnik, župan in minister, čeprav skriva svojo poreklomanijo na podoben način kot veliko slavnejši kremeniti Slovenac, Giuseppe Pierazzi tudi špiceljski tajni miličar v fašističnosocialistični veliki Italiji…

      Naj pretehtajo Primorci sami, ki imajo fašizem in komunizem v kosteh in v jetrih, celo v ledvicah se ga najde, pa naj odločijo.
      AMPAK
      Potem naj tudi naredijo, minimalno, le za začetek še sledeče :

      1. Obsodijo Kučanovo gobezdanje o TIGRU , ki ga je imel v Kobaridu pred kratkim in mu prepovedo vstop na Primorsko
      in naj to zapišejo na Jumbo tablo pri ovinku za Kalce in na avtocesti pri Uncu
      2. Obsodijo komunistično 1. zgodovinsko izdajo 2.vojne in NOB OF revolucije na slovenskem 1.komandanta TIGRa ,
      Danila Zelena s tovarišema Italijanom, ki Zelena ubijejo, Kravanjo ranijo in zahtevajo, če so res verni TIGRU in
      svobodni Primorski v spomin na ta dan izdaje in uboja, 13.Maj za DAN UPORA OKUPATORJU v Sloveniji.
      3. Obsodijo Komunistično strateško in načrtno uničenje primorskega TIGRa v NOB OF Revoluciji.
      4. Obsodijo Komunistično uničenje zavezniških padalcev Primorcev v času OF Revolucije in po njej.
      5. Obsodijo Komunistično uzurpacijo original glasbe slavne original Primorske himne ob zlorabi skupaj z komunističnim
      besedilom sedanje Vstale Primorske
      6. Za točke mod 1 do 5 terjajo zakonsko odgovornost odgovornih vpletenih voditeljev
      7. Obsodijo živalskost barbarskega izživljanja partizana Stjenke, ki je zakuhal toliko groze in trpljenja komenske doline le zato, ker je zverinsko smasakriral pobite Švabe v boju in jih še zažgal in snamejo njegovo ime s šole! Kultura NPB in častnega Partizanstva-halo?
      8. Primorci naj že končno zahtevajo objave zgodovinskih dejstev in odgovornih voditeljev Partizanstva za cca.3500 pobitih Partizanov na Trnovski planoti, ki niso imeli šanse v odprti “fronti” proti Švabom po italijanski okupaciji netrenirani, neizvežbani, slabo oblečeni in oboroženi in nikakor organizirani proti ultra izvežbani essesovski vojski.
      9. Primorsko ljudstvo naj že enkrat razčisti v veliki objavi zgodovinskih dejstev o komunističnem uboju/umoru edinega zaslužnega in čistega Narodnega heroja Slovenije-Janka Premrla Vojka!
      10. Primorci naj razčistijo in objavijo slovenski javnosti kaj je “skrivnost apnenice Solkan – slovenskega Auschwitza”!

      Potem šele bo sijalo sonce Svobode čez Primorsko – ker dandanes sije mračno Sonce Rdeče farsične svobode!

      • Frančišek,z žalostjo v umu,ti moram povedati,da še dolgo “sonce svobode” ne bo sijalo čez Primorsko,kot si zapisal v svojem komentarju,ampak bo še naprej sijalo mračno sonce rdeče farsične svobode.Razlog je govor predsednika SD (dediči komunistov) Židana,ki je na žalost tudi predsednik DZeja,na včerajšnji proslavi pred 27.4. Dnevom upora proti okupatorju v Kranju.Toliko neresnic in zamolčanega nisem že dolgo slišal. Tisti,ki mu je pisal govor se je moral zelo potruditi in se delati nevednega in “blesavega”,da je lahko nastala taka vsebinska “sramota”. Če bi osnovnošolec tako odgovarjal pri predmetu zgodovina druge svetovne vojne v Sloveniji bi dobil “cvek”,ki se ga ne bi rešil do konca šolskega leta.
        Poleg tega pa tako “mutasto” obdelati čas,ko smo se borili proti okupatorju JLA v letu 1991 ,bi govornik Židan moral dobiti vsaj “opomin” predsednika države Pahorja.
        Upam domnevati,da so bili v Dvorani v Kranju vsaj posamezniki,ki so razmišljali o protestnem odhodu,vendar tega niso storili iz njim znanih razlogov.
        To je bil,po mojem mnenju,sramoten govor,ki se ga mora sramovati vsak pošten Slovenec,ki kaj da na osamosvojeno državo Slovenijo. Tako se ne govori na praznik Upora !!
        In tudi zato se bojim,da bo še dolgo,na žalost, sijalo mračno sonce rdeče farsične svobode nad celotno Slovenijo!!

  4. Šrefan K. ob 11,24
    Hvala za posredovano razmišljanje o M. Fabjaniju. V teh vrsticah spoznamo, da je bil Fabjani pravi DOMOLJUB. Rad je imel domači kraj Kobdilj pri Štanjelu, zato po 1.s. vojni ni ostal na Dunaju, pa čeprav bi mu bilo tam življenje lažje. Rodna GRUD mu je veliko pomenila, zato se tudi za časa FAŠIZMA ni preselil. Se je pač prilagodil razmeram. Med 2. vojno ni bil med izdajalci, pa tudi ne med “krvniki”.

    Po vojni, za časa Angležev je vodil obnovo domovine. Ko pa je spoznal, da prihaja na KRAS komunizem, je v septembru 1947 (kot prej veliko izobražencev na Kranjskem že leta 1945), odšel bivat v Gorico. Toda Italija ga ni imela za svojega – ampak za Avstrijskega-Slovenca. Zato mu ni dajala zaslužka, ki bi mu pripadal. Umrl je res v “dostojanstveni bedi”.

    Žalostno, da so ga lahko šele v 80-tih letih prepeljali na ŠTANJELSKO pokopališče. Tako, da vsaj sedaj počiva v SLOVENSKI ZEMLJI. Slava mu!

    Kdaj bomo spoznali Fabjanijevo veličino ? Spoznamo tudi Avstro-ogrsko, kjer so cenili predvsem STROKOVNOST in so bile narodnosti SPOŠTOVANE. Komunizem pa je v bistvu največkrat ODSLOVIL domačo INTELIGENCO in jo pregnal v TUJINO. Ta primankljaj se odraža še dandanašnji. Še MRTVEMU ARHITEKTU, levičarji nočejo dati miru in spoštovanja, ki mu pripada.

  5. Gotovo bi se lahko spomnili še kakšnega Primorca, ki je iz koristoljubja spremenil ime in priimek? Kaj pa Giuseppe Pierazzi? Ali mu ni bilo včasih ime Jože Pirjevec? Tovariš je zelo znan član zveze združenj duhov pokojnih “borcev” in neverjeten ljubitelj bajk in povesti o partizanarjih. Gotovo bo šel gledat tisto traparijo od filma o Menini planini.

  6. “Si lahko predstavljate, da si Primorec prostovoljno spremeni priimek v italijanskega? Da tako poceni, za lažje sklepati posle ali hitreje pridobiti državljanstvo, prodaš svojo identiteto, ki so jo Primorci branili z mnogimi življenji?”

    Ja Tino, kar jaz poznam primorce, so kot dvoživke. Dopoldne na parizanski proslavi, popoldne pa vlagajo prošnje za italjansko državljanstvo, da bi penzija še pritekala.. In v tem ne vidijo nič kontradiktornega. Z srcem v Jugoslaviji, z razumom v Italiji.

      • A misliš klerikalci kot so Simon Gregorčič, ali Bevkov junak kaplan Čedermac? Ne, to so bili častni ljudje, ki so nekaj naredili za Slovence na primorskem.

        Vsak, ki ima oči vidi, razen zaslepljencev. Tudi na primorskem so ljudje krvavi pod kožo. Fabiani je samo povprečen, kar se tega tiče in zato si ne zasluži take nizkotne obravnave.

  7. Bravo Kraševka to je to. Odlično si povedala. Kar nerodno mi je, da imamo v nasi sredini še vedno tako zaplankane ljudi. Dejstvo je, da pozna svet bolj Fabijanija kot našo Slovenijo in nas Slovence. Zvezo Borcev bi morali razpustiti, ker neti le sovraštvo in je v duhovnem smislu v stilu srednjeveške inkvizicije še vedno vpeta v vse pore družbe. Člani te organizacije niso nasledniki partizanskih borcev, temveč komunistov, ki so ZB vsa leta izkoriščali in jo še danes. Noro je da še vedno obstaja organizacija, ki je bila podaljšek udbe, hrbtenica diktature in za povrhu še proti osamosvojitvi.
    Dinov članek v bistvu obravnava Bandelia in koleteralna škoda je še Fabjani, kar mi ni všeč.
    Tudi v fašizmu je bilo treba živet. Po tej logiki bi danes morali obsoditi arh. Ravnika, ki je zidal Novo Gorico in še mnoge, mnoge druge. Pravzaprav vse, ki se nismo uprli sistemu. Ta Slovenja je se vedno Podenj. Le kje smo živeli in v kakšne šole smo hodili.

  8. Zdaj je na vrsti Plečnik.

    Nekaj se bo že našlo.

    Recimo, to, da ni bil komunist, da je častil Boga in da je v njegovo čast projektiral cerkve in kapelice.

  9. Vsi Primorci rojeni na Primorskem pred 1945 so bili Italijanski državljani. In imeli so več ali manj poitalijančene priimke. Selitev v Italijo v petdesetih in v šestdesetih pa velikokrat ni bila stvar preference ampak preživetja. Ampak najlažje je soditi za nazaj. Gotovo bo Mamic obdelal tudi Borisa Pahorja, ki je šel kot prostovoljec v fašistično vojsko, da bi se lahko naprej šolal… A kaj naj “dalmatinac” razume o Istranih, Tržačanih, Kraševcih in Goričanih, če pa raje govori o Primorcih.

  10. Trst – RAJ – je poročal, da Fabjanuju danes niso odvzeli naziva “ČASTNI OBČAN”.
    Prebivalci Štanjela, so zagrozili, da če bodo to naredili njihovemu uglednemu ROJAKU, bo Štanjel izstopil iz občine Komen.

    Za umik predloga o odvzemu je glasovalo od 13 svetnikov kar 10.
    Proti M. Fabkamiji so bili samo 3 svetniki, seveda predlagatelj Grmek in še dva njegova kamerada – oboževalca ZZB. Zgleda, da na občini Komen, še niso IZGNALI vse ZDRAVE PAMETI. Hvala Bogu !

    • Seveda pravilno, dobro in hvala, da poveš še sveže.
      Bo Vas Primorce kdaj srečala pamet na čisto, kat se Komunizma in njegovih zlodel tiče, generalno, mislim-prosim pokomentiraj moj zgornji komentar v 10 točkah.
      Hvala Boglonaj vnaprej!

  11. Frančišek ob 21,01
    Vseh 10 točk. ki ste jih napisali, bo res potrebno razčistiti.
    To mora storiti DRŽAVA in njene INSTITUCIJE, preden organizira DRŽAVNI praznik VRNITEV Primorske k matici.

    Proslava, ki je bila v Komnu, na državni ravni, bi morala dati tistim, ki so sedeli v PRVI VRSTI nalogo, da pojasnijo vaše TEZE v 10 – točkah.

  12. Pa naj še sam dodam nekaj.
    Fašizem je bil krut. Slovenci so ga težko prenašali, saj je prepovedal Slovencu, biti Slovenec.
    Kljub temu pa je Italija pod fašizmom zelo napredovala in močno prehitela Jugoslavijo, tudi Dravsko banovino , na kar se je zmanjšala Slovenija in Slovenci v Jugoslaviji nismo smeli imeti Slovenije!!!
    Velika propaganda, ki so jo uganjali Srbi, je naravnost vabila Primorce v Jugoslavijo. V Jugoslaviji so bili priviligirani. Mnogi so emgrirali prav zaradi tega, ker so pridobili položaje. Pozanano je, da so bili Primorci v glavnem policaji.
    Tudi nepremičnine so bile v Italiji bistveno dražje, kot v Jugoslaviji. Če je Primorec v Italiji prodal skromno hišico, je v Jugoslavii kupil celo posestvo, ali palačo. Torej ni bila emigracija le nacionalno vprašanje, ampak navadna trgovina.
    Mariskomu se ni izšlo. Prišel je na slabše in potem je svoje težave opravičeval s tem, da je žrtev fašizma. Da si je z emigracijo reševal golo življenje. Prav ti so začeli širiti zgodbe o grozotah fašizma v Italiji.
    Kljub še tako pristranski zgodovini pa je število žrtev fašizma malo. Štirje talci iz Bazovice, pa Bratuš, ki je moral piti nafo in obsojenci 2. Tržaškega procesa, je skorajda vse, kar je možno očitati Musoliniju do okupacije.
    Popolnoma pa so prezrta dela, s katerimi so Italijani ohranjali Primorsko v Evropi. Obnovili so skoraj vse, kar je bilo prušeno na soški fronti. Modernizirali so ceste, eektrificirali želeuniško prpgo med Trstom in Postojno. Fašisti so tudi zgradili Istrski vodovod , ki še danes napaja Koper, Izolo in Piran. Jugosavija in tudi Slovenija pa nista uspeli kapacitete povečati in danes trpi Obala pomankanje vode. Zaradi Dučeja? Ali morda Tita?
    Spomniti se je potrebno osvoboditve in množočnega bega v Italijo. Niso bežali le Italijani, ki so jim komunisti brezsrčno plenili imetje in jih ustrahovali. Bežali so tudi Slovenci, zavedni Slovenci, ki pač niso bili naklonjeni komunizmu innjihovim prevaram.
    Spomniti se je potrebno tudi Slovencev v Trstu, Gorici in drugod, ki so se pod vplivom komunističnea terorja v Jugoslaviji raje popolnoma poitalijančili in s tem, tako so menili, ohranili svoje metje, trgovine, podjetja, obtri, posestva.
    Spomniti se je potrebno tudi časov, ko je bil Trst glavna trgovina za Slovence in tudi za ostalo Federativo socialistično samozpravno Jugoslavijo, ki jo je vodil heroj tovariš Tito. Spomniti sse je potrebno časov, ko so balkanske horde drle v Trst in tam dobesdno ciganile in sramotile Jugoslavijo in sveda Slovenijo. E to so bili časi brutih Ščavov.
    Pa se je potrebno spomniti tudi pokojnin, ki so jih Italijani podeljevali vsem, ki so bili rojeni v zasedeni Primorski. Mnogi so jih prejemali. Tudi borci, komunisti, tisti, ki še danes slavijo ljubljenega Tita na Sabotilu in Rihembergu. Da Rihembergu, tako se je kraj imenoval in komunisti so ga preimenovali potem, ko so izposlovali njegov požig in izgon vseh prebivalcev. Tudi o tem veličastnem podvigu je potrebno spregovoriti.
    Kaj so partizani dosegli z napadom na vojaško kolono. Se je zardi nihovega podviga Evropa stresla? So se morali Nemci umakniti? Ne, ne. Le Slovenci so utrpeli gorje. Najprej so bili pregnani, potem so se vrnili na požgane domove in če ne bi bilo Angležev, bi še sedaj živeli v požganih hišah. Dolga leta po vojni so požgane hiše pričale o požigu. Tisti, ki so požig povzročili so vladali, denarja za obnovo pa ni bilo.
    Prav ti, ki so osvobodili Primorsko, pa so storili še nekaj, iz src zavednih Primorcev so pregnali Simona Gregorčiča, ki je nazaslužnejši, da so preživeli fašistični teror in da so ohranili slovensko govorico.
    Tudi to je zgodba bo fašizmu, kakršno sem doživljal kot otrok, pa se zelo redko sliši.

    • Rad bi spomnil na še eno bogokletno, toda resnično resnico.

      Tako imenovani begunci iz Primorske niso bili nič kaj priljubljeni med novim novim sosedi, ker so sami poskrbeli, da jih niso marali.

      Tudi žandarjev bi nam primanjkovalo, če ne bi bilo Primorcev.

  13. Ko bodo vsi Primorci, ki so po 2. svetovni vojni iz koristoljubja sprejeli italijansko državljanstvo, vrnili ta državljanstva, se bomo pa lahko začeli pogovarjati o zavednih in svobodomiselnih Primorcih.

    Pa o partiji tudi, ki je bila itak povsod poleg, kjer se je dogajalo kaj slabega za narod in domovino.

      • Če si pa tako pameten, pa nam povej, zakaj so komunisti pobili več Slovencev na obeh straneh meje kot fašisti?

        In zakaj bi moral biti ena od njihovih zadnjih žrtev tudi Fabiani, na katerega bi bil ponosen vsak količkaj spodoben narod?

  14. APMMB2
    precej resnice je v tvojem komentarju. Ljudje smo v glavnem povsod podobni. Tudi pod fašizmom so se nekateri prilagodili tako kot je veter pihal. Vendar ne vsi, le redki. Oblast je bilo nemogoče ignorirat, marsi kdo je le navidezno sodeloval, hkrati pa vzdrževal skoraj nevzdržen odnos z okuparorjem v korist sebi in ljudem. Podobno je bilo v komunizmu. Le bistveno težje. Tudi takrat je del prebivalstva kolaboriral s komunisti in tuje govorečimi cariniki, vojsko in priseljenci. Vsi med njimi niso bili fanatiki, Sodeč po današnjih razmirah jih je bilo žal kar precej.
    Se je pa na Primorskem zgodilo nekaj specifičnega, kar ne velja za ostalo Slovenijo. Predvsem zelo velika odselitev prebivalstva. Že takoj po prvi vojni, zaradi groznih razmer (vse uničeno od hiš do njiv in gozda, in še zastrupljeno) nemogočih pogojev življenja emigrira kmečko prebivalstvo. Zaradi okupacije še intelektualni in bogatejši sloj. Kasneje zaradi fašizma in opisane propagande še del prebivalstva. In tako zdesetkana Primorska pričaka drugo vojni. Po koncu vojne se vse ponovi. Italjani zbežijo, za njimi gre še preostala primorska intiligenca in narod, ki se boji komunizma. Precej jih emigrira tudi v času cone AB, ko komunizem že pokaže svoj pravi obraz ( kot poje takoimenovana himna) in primorski prostor se prazni. Na spraznjena mesta prihajajo reveži iz primorskega zaledja in Slovenije, še več pa iz ostalih zakotnih delov Yuge. Vsi ti so hvaležni novi oblasti za podarjena stanovanja prejšnih lastnikov seveda ob pogoju lojalnosti. Ob vsej tej selitvi oblast postavlja na vse ključne položaje zanesljive kadre pripeljane iz notranjosti ali Yuge. Policaji niso primorci. Primorsaka je prepletena z ovaduhi, med njimi tudi taki z iskušnjami v času fašizma. Primorski Gregorčičev duh je zlomljen.
    Zavedati se je trba,da je Primorsko ljudstvo edino v Evropi, ki komaj preživi fašizem in na to dobi na glavo Stalinizem povzročen od lastnih ljudi. (Tigra ni več, voditeljev tudi ne, narodno zavedne duhovnike zapirajo)
    Zaradi vsega tega dane zastopajo Primorce ljudje, ki so prišli od drugje in domači podrepniki, ki se še vedno udinjajo partiji, čeprav jo ni več.
    Zlorabljajo trplenje naših prednikov in nas sramotijo pred javnostjo. Ko vstanete ob pesmi Vstala Primorska se spomnite na prevare in tihi genocit, ki je bi narejen nad našim ljudstvom in naj vam v glavi zveni prava himna nasih dedov in očetov” Buči buči morje adrijansko”

  15. Hvala Bogu, da je jutri spominski dan PIF in dan, na katerega se nismo nikomur upirali, razen zmagovalcem druge svetovne vojne.

    In na tak dan smejo rdečkarji znova početi neumnosti.

    Ne prvikrat in, bojim se, tudi ne zadnjikrat.

  16. Kugy – 26.4. 0b 15,38
    HVALA ZA TOKO NATANČEN OPIS PRIMORSKIH ljudi – po I. svetovni vojni ter 2.s.v. Res je, da tudi SVOBODA ni bila tista, za katero se je borilo VEČINA primorskih partizanov in domoljubov.

    Nov teror komunistov je v resnici le zamenjal star teror fašistov. Gospodarsko stanje pa se je še poslabšalo.
    Resnica je, da smo bili Primorci najbolj na UDARU. Domoljubje Primorcev je tisočletja ohranjalo etnično mejo SLOVENSTVA.
    Naši predniki so bili prizadeti s SOŠKO FRONTO v 1.s. vojni. Centralna Slovenija in njeno prebivalstvo vojne ni tako močno občutilo. Na ZAHODU pa je bilo dobesedno grmenje topov in porušeni domovi.

    Po 1.v. je bila izkušnja fašiszma zelo huda, zato so se prvi v EVROPI uprli prav Primorci z organizacijo TIGR. Te domoljube so že med vojno in po njej – komunisti skoraj vse “počistili”. Sedaj v Samostojni Sloveniji pa so jih “privatizirali” in jih za svojo reklamo priključili k ZZB. Spet prevara, kajti Tito jih je imel za “protielement”, ker niso podpirali komunizma.

    Po drugi vojni je zavladal KOMUNIZEM, ki nam je odrezal Trst in Gorico. Kmetje in delavci so bili zelo prizadeti. Kmetje so izgubili tržišče za pridelke – v Trstu in Gorici. Delavci pa so izgubili delovna mesta v ladjedelnici Tržič, v Nabrežinskih kamnolomih, v obrtnih delavnicah v Trstu, Nabrežini, Opčinah….. Tako, da je bilo gospodarsko stanje zelo HUDO. Tega centralna Slovenija ni izkusila.

    Kugy je pravilno povedal, da je PRIMORSKI živelj sedaj precej pomešan s PRIŠLEKI, ki jih je Tito poslal na naše meje, da jih je hermetično zaprl, da ne bi PRIMORCI kontaktirali s sorodniki, ki so ostali na Tržaškem. Tako so bili sorodniki med seboj na silo ODREZANI z ŽELEZNO ZAVESO.

    In “zavedni” levičarji, ki na proslavah UPIJEJO, kako so oni odgnali tujce iz naše dežele – sedaj istočasno vpijejo, da naj odstranimo MREŽE, da bodo tujci lažje prišli k nam. To so LEVIČARJI ki so v preteklosti, kakor tudi sedaj TEPTALI SLOVENSKEGA ČLOVEKA.

  17. Primorska zgodba s Fabianijem je precej podobna legendi o tem, da naj bi Dante Alighieri spesnil svojo nikoli preseženo pesnitev Božansko komedijo nekje na slovenskem delu Primorske. Celo fotografije mesta, kjer naj bi posedal Dante in koval stihe. so objavljali.

    Kraševka bi najbrž več vedela povedati o tem.

    Toda, ne, našli so se rdeči topoumni dušebrižniki, ki so onemogočili, da bi legenda postala resničnost in onemogočili, da bi se smeli hvaliti, da je Božanska komedija nastala na naših tleh, češ da italijanskih pesnikov že ne bomo častili.

    Vsak spodoben narod, ki da kaj nase, bi izkoristil tako priliko in v kulturnem in turističnem smislu obogatil svojo ponudbo.

    Dante in Božanska komedija, nista več last le Italijanov, temveč vsega kulturnega sveta.

    Pa si pomagaj z rdečimi butci, če si moreš!

  18. NO, primerjava Fabjanija z Dantejem ni primerljivai. Podatkov da je bil Dante na Tolminskem res ni. Mogoče obstajajo
    pa se zanje ne ve. Je pa res, da so naši rdečkarji napihnilo drugo zgodbo. Češ da je bila to samo fašistična propaganda v smislu, če je bil Dante v Juliski krajni potem je ta Juliska krajna Italjanska. V stilu, kjer so srbski grobovi tam je Srbija.
    Take zamisli pač zrasejo na zelo podobnih zelnikih. Čeprav se svet spreminja zelniki ostajajo.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime